Ponedeljek, 21. 9. 2020, 4.00
3 leta, 6 mesecev
Skrivnostne in mračne zarote
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,24
1
Demokrati že od poletja 2016 trdijo, da je Donald Trump nekakšna lutka v rokah ruskega predsednika Vladimirja Putina. Teh očitkov, ki včasih mejijo že na teorije zarot, se Trump ne bo zlahka znebil. Tudi pred letošnjimi predsedniškimi volitvami demokrati pogrevajo to temo.
Teorije zarot so zadnja leta postale stalnice ameriških predsedniških volitev. Demokrati so Donaldu Trumpu pred volitvami leta 2016 in po njih očitali, da je v resnici lutka ruskega predsednika Vladimirja Putina, med republikanci pa je vse več privržencev gibanja QAnon. Lahko teorije zarot odločijo letošnje predsedniške volitve?
Teorije zarot niso nekaj novega v ameriški politiki, ampak imajo že dolgo zgodovino. Zelo znana zgodba o zarotnikih se je začela septembra 1826, ko naj bi skupina oboroženih prostozidarjev v ameriški zvezni državi New York ugrabila in pozneje umorila stotnika Williama Morgana, ki je grozil z razkritjem prostozidarskih skrivnosti in njihove zlorabe oblasti.
Tajna organizacija prostozidarjev, ki vlada ZDA?
Dogodek je razburil številne Američane, ki so februarja 1827 ustanovili protiprostozidarsko oziroma protiframasonsko stranko. Pripadniki in privrženci stranke so bili prepričani, da obstaja tajna organizacija prostozidarjev, ki vlada ZDA in zlorablja sodstvo v svojo korist.
Protiframosonska stranka ni nikoli zavladala ZDA (leta 1828 njihovemu kandidatu na predsedniških volitvah ni uspelo premagati demokrata in prostozidarja Andrewa Jacksona), je pa precej omajala moč prostozidarskih lož.
Zgodovinske ocene protiframosonske stranke, ki je kmalu izginila z ameriškega političnega odra, so različne. Nekateri ji očitajo, da je sprožila množično politično histerijo, drugi jo ocenjujejo bolj pozitivno.
Papeževa lutka v Beli hiši?
Zanimive so bile tudi volitve leta 1928, ko sta se za Belo hišo spopadla republikanec Herbert Hoover in demokrat Alfred oziroma Al Smith. Ta je bil dolgoletni guverner zvezne države New York in prvi katolik (bil je irsko-italijanskega rodu), ki je bil kandidat za predsednika ZDA.
Zaradi Putinove priključitve Krima leta 2014 in njegovega podpiranja proruskih upornikov na vzhodu Ukrajine so se odnosi med ZDA in Rusijo precej poslabšali - dosegli so skoraj raven kot v času hladne vojne. Putin je za Washington postal glavni hudobec, ki naj bi se celo vpletal v predsedniške volitve in Trumpu pomagal priti v Belo hišo. Putin vpletanje v volitve zanika.
Republikanci so se Smitha lotili tudi s teorijo zarote, in sicer, da je Smith prisegel zvestobo papežu Piju XI. in da bo ZDA spremenil v katoliško državo. Najbolj slovita in več kot očitno za lase privlečena pa je bila lažna novica, da Smith gradi predor pod Atlantskim oceanom, ki bo dolg 5.600 kilometrov in bo povezoval New York in Vatikan.
Trump kot Putinova lutka?
Teorije o demokratu Smithu, ki bi bil v Beli hiši le lutka v rokah papeža v Vatikanu, je malce podobna teorijam zarote, ki jih je začel leta 2016 širiti demokratski tabor o Trumpu – da bo v Beli hiši lutka v rokah ruskega predsednika Putina.
Po mnenju demokratov je prav Putin, ki naj bi bil v ozadju vdora hekerjev v strežnik demokratske stranke in objavo e-pisem, odločilno vplival na izid volitev leta 2016. Ta e-pisma so bila objavljena junija in julija 2016 in so med drugim razkrila tesne stike med demokratsko stranko in nekaterimi mediji ter formacije o tem, da je vodstvo demokratske stranke metalo polena pod noge Bernieju Sandersu, tekmecu Hillary Clinton za demokratsko predsedniško nominacijo.
Trditve o ruskem izsiljevanju Trumpa
Tako Julian Assange (njegov Wikileaks je objavil e-pisma) kot Putin sta zanikala, da bi bili v ozadju vdora ruski hekerji. Zgodba o domnevnem ruskem vpletanju v ameriške predsedniške volitve se po Trumpovi zmagi ni končala.
S televizijsko nadaljevanko nad Trumpa
Ameriška televizijska mreža Showtime bo prihodnji teden predvajala kratko nadaljevanko Comeyevo pravilo (The Comey rule), v katerem Trumpa igra irski igralec Brendan Gleeson. Nadaljevanka, ki predsednika ZDA ne bo ravno prikazala v lepi luči, je posneta po knjigi nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja, v kateri opisuje domnevno rusko vpletanje v volitve in njegov odnos s Trumpom.
Še več, januarja 2017, nekaj dni pred Trumpovo inavguracijo, je ameriški medij Buzzfeed na spletu objavil poročilo, da so Rusi Trumpa med obiskom Moskve leta 2013 posneli v hotelski sobi s prostitutkami, ki jim je naročil, naj urinirajo na posteljo, ker sta prej v njej med obiskom Moskve spala predsednik ZDA Barack Obama in prva dama Michelle. S tem naj bi Rusi izsiljevali Trumpa.
To poročilo je napisal nekdanji britanski obveščevalec Christopher Steele, ki ga je najel tabor Clintonove, da bi izbrskal kakšne umazane podatke o Trumpu in njegovih povezavah z Rusi. Dogodek je seveda Trump zanikal, Steele pa tudi ni postregel s kakšnimi trdnimi in zaupanja vrednimi dokazi.
Muellerjevo poročilo: tresla se je gora, rodila se je miš
Domnevne povezave med Trumpom in Putinovo Rusijo so demokrati pogrevali še nekaj let (in jih še dandanes). Maja 2017 je bil nekdanji vodja FBI Robert Mueller imenovan za posebnega preiskovalca, katerega naloga je bila preiskati morebitno vpletanje Rusije v ameriške predsedniške volitve in morebitno sodelovanje med Trumpovo kampanjo in Rusijo.
Američanka indijsko-pakistanskih korenin Huma Abedin je bila tesna sodelavka Clintonove. Poročena je bila z nekdanjim demokratskim kongresnikom Anthonyjem Weinerjem, ki je bil znan po svojih spolnih aferah. Oktobra 2016 je FBI sporočil, da je, medtem ko je preiskoval obtožbe o Weinerjevih spolnih sporočilih 15-letnemu dekletu iz Severne Karoline, na Weinerjevem osebnem računalniku našel e-pisma Abedinove in Clintonove, povezana z zasebnim strežnikom Clintonove. To je bila osnova za poznejšo QAnonovo teorijo zarot.
Mueller je poročilo končal marca 2019. V njem je med drugim zapisal, da je Rusija s pomočjo družabnih omrežij podpirala Trumpa in skušala škodovati Clintonovi. Toda ni našel zadostnih dokazov, ki bi kazali, da je Trumpova kampanja koordinirano in zarotniško sodelovala z Rusijo.
Čeprav so demokrati upali, da bodo z Muellerjevim poročilom odstavili Trumpa, jim to ni uspelo. Na koncu so Trumpa skušali iz Bele hiše odsloviti z ustavno obtožbo, da je zlorabil oblast, ko je julija lani v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim pogojeval ameriško pomoč s tem, da Ukrajina odpre preiskavo proti Joeju Bidnu in njegovemu sinu Hunterju. Trump in Zelenski sta zanikala, da bi šlo za pritisk.
Pedofilski zarotniki, ki častijo hudiča?
Če je demokratska teorija zarote o Trumpu kot Putinovi lutki podobna republikanski teoriji zarote o Smithu iz leta 1928, pa so republikanske teorije zarot, ki so voda na mlin Trumpu, malce podobna pogledom protiframasonske stranke iz prve polovice 19. stoletja. Le, da je prostozidarje nadomestilo satanistično pedofilsko omrežje.
Začelo se je 30. oktobra 2016, ko je nekdo na Twitterju objavil lažno novico, da naj bi newyorška policija pri preiskavi elektronske pošte Hume Abedin odkrila pedofilsko omrežje, v središču katerega naj bi bila demokratska predsedniška kandidatka Clintonova. Abedinova je bila tesna sodelavka Clintonove in takratna žena demokratskega politika Anthonyja Weinerja, ki je bil večkrat v središču spolnih afer.
Napad na picerijo
Nato so začeli teoretiki zarot, med njimi razvpiti Alex Jones, širiti trditve, da so e-pisma Johna Podeste (ta je bil vodja predsedniške kampanje Clintonove), ki so pricurljala v javnost po zaslugi Wikileaksa, v bistvu šifrirana sporočila. V e-pismih Podeste, kjer ta piše o obiskovanju washingtonske picerije Comet Ping Pong, naj bi se skrivala šifrirana sporočila o pedofilskem omrežju, ki v kleti picerije spolno zlorablja otroke v satanističnih obredih.
Priljubljena washingtonska picerija Comet Ping Pong, v kateri naj bi imeli, po zlaganih zgodbah teoretikov zarot o pedofilskem omrežju, vklenjene otroke.
Tej izmišljeni zgodbi je nasedlo veliko ljudi, med drugim tudi čisto povprečen Američan Edgar Maddison Welch, ki je 4. decembra 2016, torej že po ameriških predsedniških volitvah, oborožen vdrl v zgoraj omenjeno picerijo in zaman iskali razvpito klet.
Skrivnostni QAnon
Teorija zarote o pedofilskem omrežju Clintonove je novi zagon dobila 28. oktobra 2017, ko je nekdo, ki se je skrival pod oznako Q in naj bi bil zaposlen v oblastnih strukturah, na spletni strani 4chan objavil več težko razumljivih zapisov z namigom, da se bliža aretacija Clintonove in drugih pripadnikov globoke države.
Skrivnostni Q oziroma QAnon je s svojimi objavami postajal vse bolj priljubljen med Trumpovimi najbolj gorečimi republikanskimi podporniki. Poleti 2018 so se njegovi privrženci s svojimi Q-ji začeli pojavljati na Trumpovih shodih.
Seveda je Trump, ki skuša dobiti še drugi predsedniški mandat, kmalu pristavil "svoj lonček" in se začel navezovati na QAnonov kult, in sicer s širjenjem teorije po Twitterju. Tudi številni drugi republikanski politiki so se začeli, v želji po nabiranju volilnih glasov, sklicevati na QAnona.
Privrženci QAnonovih teorij zarot so se na Trumpovih shodih začeli pojavljati poleti 2018. Privrženci so zgodbice skrivnostnega Q-ja vse bolj širili tudi po družbenih omrežjih. Zato je Twitter julija letos odstranil več kot tisoč računov, povezanih s QAnonovim kultom, in spremenil algoritme, da bi otežil širjenje te teorije zarot. Avgusta je sledil Facebook, ki je prav tako odstranil na tisoče računov, ki so širili QAnonove teorije.
Kakšen je sploh učinek teorij zarot?
Veliko vprašanje pa je, koliko so teorije zarote sploh koristne. Kot vemo, Clintonovi leta 2016 ni pomagalo to, da so demokrati in njim naklonjeni mediji Trumpa označevali za Putinovega mandžurskega kandidata oziroma za Putinovo lutko. Pri premisleku velike večine volivcev, za koga bodo volili, so odločale popolnoma druge stvari (vprašanje priseljevanja, islamski terorizem, prenos delovnih mest v tujino, vrednotenje politične korektnosti …).
Prav tako je vprašanje, ali je lahko QAnonov kult jeziček na tehtnici, ki bo novembra letos Trumpu pomagal še štiri leta ostati v Beli hiši. Bolj kot pridobivanje še neopredeljenih volivcev teorije zarot, pa zgodbe o mračnih, skrivnostnih zarotnikih navdušujejo že tako ali tako prepričane volivce. Torej so koristne tako, da motivirajo že obstoječo volilno bazo za čim bolj množični odhod na volitve.
1