Se bo prej potopil Chavezov naslednik ali venezuelsko gospodarstvo?

Po decembrskem porazu na parlamentarnih volitvah se je politična moč predsednika Nicolasa Madura zamajala, saj je prepričljivo večino sedežev v parlamentu zasedla opozicija. Maduro sicer kot predsednik drži tako rekoč vse niti v rokah, a v državi se zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer povečujejo socialni nemiri.

Opozicija je ta teden napovedala, da bo vse svoje moči usmerila v rušitev vlade predsednika Madura. Uporabila bo vsa demokratična sredstva, dokler tega ne doseže – referendum, spremembo ustave in množične proteste. Pozvala je k mirnim, a najbolj množičnim demonstracijam do zdaj, ki se v glavnem mestu Caracas začenjajo že danes.

Demonstracije se uradno še niso začele, ulice že polne prostestnikov, ki zahtevajo Madurov odstop.

Sigue llegando gente a la Calle Elice d Chacao q ya está llena...y el acto todavía ni siquiera ha empezado! Palante! pic.twitter.com/afZBlpQuyB

— Jesus Chuo Torrealba (@ChuoTorrealba) 12 March 2016

Recesija, hiperinflacija in devalvacija Nekoč najbogatejša država Južne Amerika je bila nedavno razglašena za najbolj bedno državo na svetu. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) se je venezuelsko gospodarstvo lani zmanjšalo za deset odstotkov, letos pa naj bi se še za šest. Lanska letna inflacija je znašala 250 odstotkov, letošnja pa naj bi se povzpela do 720 odstotkov.

Država je tako rekoč bankrotirana, čeprav ima največje zaloge nafte na svetu. Izvoz nafte se je v zadnjih desetih letih bistveno povečal in danes predstavlja kar 96 odstotkov venezuelskega izvoza in 25 odstotkov njenega BDP. Če velikemu padcu svetovne cene nafte prištejemo še slabo upravljanje državnega naftnega podjetja, zaradi katerega se je proizvodnja nafte v petnajstih letih zmanjšala za 25 odstotkov, so hude posledice za gospodarstvo neizogibne.

Stopnja letne rasti BDP v Venezueli in Sloveniji
Vir: tradingeconomics.com

Primanjkuje zdravil in osnovnih živil Venezuela je zato začela v velikem obsegu tiskati denar, valuta pa je v zadnjih dveh letih na črnem trgu izgubila 93 odstotkov svoje vrednosti. Podjetja zato dolarje, ki jih imajo, raje prodajajo na črnem trgu, kot da bi uvažala.

Posledica vsega navedenega so prazne trgovske police, veliko pomanjkanje osnovnih živil in zdravil ter dolge čakalne vrste pred trgovinami.

Stopnja letne inflacije v Venezueli in Sloveniji
Vir: tradingeconomics.com

Maduro in njegova vladajoča garnitura trdijo, da vsak dan višje cene niso znak inflacije, ampak "parazitskega kapitalizma, ki išče le vedno večji dobiček".

Venezuelo pretresajo socialni nemiri, glavno mesto Caracas pa je bilo razglašeno za najnevarnejše mesto na svetu s 122 umori na sto tisoč prebivalcev.

Bankrot še letos? Po izračunih Deutsche Bank bi cena nafte morala znašati skoraj 200 dolarjev na sodček, da bi venezuelsko gospodarstvo vzdržalo in bi država lahko odplačala svoje dolgove. Najbolj optimistične ocene, tudi inštitutov v Caracasu, omenjajo ceno 50 dolarjev na sodček. A danes cena danes znaša 36,5 dolarja, glede na napovedi pa se letos ne bo bistveno zviševala.

Konec februarja je Venezuela odplačala 1,5 milijarde dolarjev, ki jih je dolgovala predvsem skladom hedge. S tem so njene rezerve padle na 13,5 milijarde dolarjev, do konca leta pa jo čaka še plačilo okoli 8,1 milijarde dolarjev obveznosti. Čeprav oblasti trdijo, da imajo dovolj sredstev, da odplačajo zunanji dolg države, brez tuje pomoči verjetno ne bo šlo. Leta 2015 so prodali četrtino svojih rezerv zlata, januarja letos pa so v Švico odpeljali še za 1,3 milijarde dolarjev zlatih palic.

Venezuela bi se po pomoč lahko obrnila na Kitajsko. Ta ji je že posodila 50 milijard dolarjev, ki jih Venezuela odplačuje z nafto. Konec februarja je sklenila posel s kanadskim podjetjem Gold Standard, od katerega je dobila tudi posojilo v višini treh milijard dolarjev.

Poznavalci državi napovedujejo hujši scenarij, kot ga je doživela Argentina leta 2001, ko je izvedla največje prestrukturiranje dolga v zgodovini.