Ponedeljek, 26. 4. 2021, 11.12
3 leta
Po 35 letih od eksplozije v Černobilu število žrtev še vedno ni znano #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,14
1
V Ukrajini bodo obeležili 35. obletnico katastrofe jedrske elektrarne v Černobilu, najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva, ki sta jo povzročila človeška napaka in pomanjkljiva sovjetska tehnologija. Obletnica mineva v senci pandemije novega koronavirusa. Spomin prič eksplozije pa je še vedno živ.
26. aprila 1983 ob 1.23 zjutraj sta v Černobilu, približno 110 kilometrov severno od Kijeva, med varnostnim preizkusom odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Pri tem je v zraku nastal smrtonosen radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo.
Strokovnjaki menijo, da je na nesrečo vplivala nenavadna in slaba zasnova reaktorja tipa RMBK, predvsem nagnjenost k nenadnemu nihanju napetosti. Poleg tega sovjetski reaktorji, za razliko od drugih reaktorjev po svetu, niso imeli zaščitne strukture, ki bi v primeru nesreče preprečila uhajanje radioaktivnega sevanja.
Človeški dejavnik
V nesreči je imel pomembno vlogo tudi človeški dejavnik. Po ugotovitvah strokovnjakov se je nesreča zgodila zaradi kršitev operativnih postopkov in nezadostne varnostne kulture.
Tudi odpravljanje posledic je potekalo katastrofalno. Sovjetske oblasti so zamujale z evakuacijo lokalnega prebivalstva. 48 tisoč prebivalcev mesta Pripjat, ki je le tri kilometre oddaljeno od jedrske elektrarne, so evakuirali šele popoldne, in sicer dan po nesreči.
600 tisoč "likvidatorjev"
Do konca leta 1986 so preselili 116 tisoč ljudi iz 30-kilometrskega območja okoli jedrske elektrarne. V naslednjih letih je enaka usoda doletela še 230 tisoč ljudi.
Goreče jedrsko gorivo je gasilo 600 tisoč "likvidatorjev" − večinoma so bili to vojaki, policiste, gasilci in državni uslužbenci, ki so imeli le minimalno zaščitno opremo ali pa so bili brez nje. Zadolženi so bili tudi za izgradnjo betonskega sarkofaga nad uničenim reaktorjem, ki naj bi preprečil dodatno uhajanje radioaktivnih snovi, in čiščenje okolice.
Novi sarkofag tehta 36 tisoč ton
Betonski sarkofag so leta 2016 nadomestili z jeklenim, saj je prvotni začel puščati na številnih mestih. Novi sarkofag je visok 108 metrov in tehta 36 tisoč ton.
Černobil je spodbudil mednarodna prizadevanja, ki so presegla delitve kot v hladni vojni, za izboljšanje jedrske varnosti in pomiritev javnosti.
Število smrti še ni znano
Eden najpomembnejših ukrepov je bila ustanovitev Svetovnega združenja jedrskih operaterjev (Wano). Okrepila se je vloga Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki je uvedla nove varnostne postopke.
Koliko žrtev je terjala katastrofa v Černobilu, več kot tri desetletja kasneje ostaja neznanka. Medtem ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) predvidela dodatnih štiri tisoč smrti zaradi raka v okoliških državah, Greenpeace ocenjuje, da je zaradi radioaktivnega sevanja umrlo že 100 tisoč ljudi.
Več kot pet milijonov posredno ogroženih
Posledice nesreče še danes ogrožajo zdravje lokalnih prebivalcev. Na onesnaženih območjih živi več kot pet milijonov ljudi − 2,3 milijona Ukrajincev, 1,1 milijona Belorusov in 1,6 milijona Rusov. 10 tisoč kvadratnih kilometrov zemlje je še vedno neprimerne za gospodarske dejavnosti. Na območju deset kilometrov od černobilske elektrarne zaradi visoke stopnje onesnaženosti s plutonijem življenje ne bo mogoče še več deset tisoč let.
Sta pa v zadnjih letih tam zaživeli flora in favna. Na območju že pet let deluje naravni rezervat za divje konje vrste przewalski − edine še živeče vrste divjih konj na svetu. V rezervatu so trije konji te pasme. Na izključnem območju jih sicer v Ukrajini živi 150, v Belorusiji pa 60.
1