Nedelja, 11. 9. 2016, 9.24
6 let, 6 mesecev
Peklenski 11. september
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,18
Mineva 15 let od terorističnih napadov na New York 11. septembra 2001. To je bil dan, ki je spremenil potek zgodovine. Dediščina tega dogodka in odzivov nanj še vedno močno kroji tudi našo sedanjost.
Nebotičnika Svetovnega trgovinskega centra, v katera sta se zaleteli dve letali, sta kmalu postala peklenski stolpnici. Številni ljudje so bili zaradi ognja ujeti v višjih nadstropjih. Marsikdo je v begu pred ognjem skočil na tla, v zanesljivo smrt. Poškodovana nebotičnika sta se po malo več kot uri in pol po napadu zrušila.
Skupno so napadi terjali 2.996 mrtvih, več kot šest tisoč ljudi je bilo ranjenih. Ameriški junaki dneva so postali gasilci, ki so tvegali svoja življenja pri reševanju ljudi iz stolpnice in ruševin.
Ogromna je bila tudi materialna škoda: vsaj deset milijard ameriških dolarjev (8,8 milijarde evrov) na poslopjih in infrastrukturi, skupno pa so se stroški zaradi napadov povzpeli na vrtoglave tri bilijone dolarjev (2,6 milijarde evrov).
Če je bilo po prvem naletu potniškega letala na enega od newyorških dvojčkov še mogoče ugibati, ali gre za nesrečo, je bilo po tem, ko se je drugo letalo zadelo v drugi nebotičnik, jasno: gre za načrten terorističen napad. V nekaj urah so ugotovili, da je letala ugrabilo 19 pripadnikov islamistične teroristične organizacija Al Kaida (na fotografiji 11 od 19 teroristov).
Idejni avtor napadov 11. septembra 2001 je bil vodja Al Kaide Osama bin Laden. Ta je bil v času sovjetske okupacije Afganistana, kjer se je skupaj s savdskimi prostovoljci boril proti Rdeči armadi, zaveznik ZDA. Po koncu sovjetske okupacije Afganistana pa se je bin Laden usmeril proti ZDA in Zahodu napovedal džihad. Od Američanov je bin Laden med drugim zahteval umik njihove vojske iz Savdske Arabije in konec pomoči Izraelu. Po 11. septembru je bin Laden postal ameriški sovražnik številka ena.
Napadi 11. septembra so pretresli ZDA. Ta dan se je vpisal kot dan, ko je najmočnejša sila na svetu doživela najhujši teroristični napad na svojih tleh. Številni so povlekli povezavo z japonskim napadom na Pearl Harbour, po katerem so ZDA vstopile v drugo svetovno vojno. Kakšen bo zdaj odziv ZDA na napad islamskih teroristov na New York, simbol ZDA in zahodnega kapitalizma, so se spraševali po svetu.
Ameriški republikanski predsednik George W. Bush (na fotografiji skupaj s svojim obrambnim ministrom Donaldom Rumsfeldom pri ogledu posledic napada) se je odločil za vojno proti terorizmu. Oktobra 2001 so Američani skupaj z zavezniki napadli Afganistan. V državi, kjer je besnela državljanska vojna, se je namreč skrival Osama bin Laden, ki je imel podporo talibanov, skrajnega islamskega gibanja, ki je zasedlo velik del države in v njem uveljavilo strog verski režim (javne usmrtitve, uničevanje budističnih kipov, popolna zakritost žensk …).
Američanom je uspelo v Afganistanu skupaj z zavezniki iz afganistanskega Severnega zavezništva (na fotografiji) zrušiti talibanski režim in talibane pregnati iz Kabula in večjih mest. Toda Osame bin Ladna niso našli in Afganistan, kamor so odhajali tudi slovenski vojaki, je še vedno nemirna država, saj so talibani še vedno aktivni.
Če so imele ZDA podporo mednarodne skupnosti pri napadu na Afganistan, pa je odločitev Američanov, da v okviru vojne proti terorizmu in tako imenovani Osi zla leta 2003 napadejo Irak, povzročila razprtije tudi znotraj Nato pakta. Američanom je uspelo zrušiti Sadama Huseina, toda v državi so se razplamteli spori med suniti in do tedaj podrejenimi večinskimi šiiti ter med Arabci in Kurdi. Vojna je zaradi ameriških žrtev v boju z iraškimi sunitskimi uporniki postajala vse manj priljubljena tudi v ZDA. Nasprotovanje vojni v Iraku je pomagalo demokratskemu predsedniškemu kandidatu Baracku Obami, da je leta 2008 zmagal na volitvah.
Prve ameriške enote so se iz Iraka umaknile že leta 2007, zadnje ameriške enote pa so državo zapustile decembra 2011. Ta odločitev je še poslabšala varnostni položaj v Iraku, saj je prazen prostor izkoristila zloglasna Islamska država, ki je leta 2014 zasedla velik del Iraka.
Ameriški vojni proti terorizmu so nasprotovali številni po svetu. Ti so poleg spornosti napada na Irak zlasti izpostavljali položaj ujetnikov, ki so jih ameriške sile zajele v času vojne proti terorizmu in jih zaprle v vojaški zapor na Guantanamu na Kubi.
Zdelo se je, da je Osama bin Laden neulovljiv, toda 2. maja 2011 so ameriški komandosi v pakistanskem mestecu Abottabad ubili zloglasnega voditelja teroristične mreže Al Kaida. Na fotografiji: navdušeni Američani, ki so se po novici o bin Ladnovi smrti zbrali pred Belo hišo.
