Papež Frančišek prestrukturiral rimski vikariat

V skladu z novo konstitucijo mora biti papež v prihodnje vključen pri vseh pomembnih pastoralnih, upravnih in gospodarskih odločitvah. To omejuje delo kardinala vikarja, ki zdaj ne bo smel sprejemati pomembnih odločitev, ne da bi se pred tem posvetoval s papežem.

Ustanovljen bo nov nadzorni organ za finance, ki bo enkrat letno poročal papežu. Mandat osebja na vodstvenih položajih bo omejen na pet let, z možnostjo podaljšanja še za eno petletno obdobje. Ta omejitev pa ne bo veljala za kardinala vikarja, njegovega namestnika in pomožne škofe. Kot doslej lahko njihovo poslovanje preneha s papeževim dekretom.

Spremembe pri imenovanju novih duhovnikov

Do sprememb prihaja tudi pri imenovanju novih duhovnikov. Po novem bodo ocenjene njihove duhovne, psihološke, intelektualne in pastoralne lastnosti ter morebitne izkušnje v prejšnji službi.

Konstitucija prav tako krepi vlogo škofovske konference, ki se bo zdaj sestajala vsaj trikrat na mesec, predsedoval pa ji bo papež. "Dnevni red za vsako srečanje mi mora biti poslan čim prej," je dodal Frančišek.

Papež kot enega izmed ključnih razlogov za prestrukturiranje vikariata izpostavlja pomanjkanje verodostojnosti Cerkve. "Cerkev izgublja verodostojnost, ko je polna tistega, kar ni bistveno za njeno poslanstvo. Še huje je, če njeni člani – včasih celo tisti, ki so obdarjeni z avtoriteto – s svojim ravnanjem, ki je v nasprotju z evangelijem, povzročajo škandal," je opozoril.

Konstitucija In Ecclesiarum Communione bo v veljavo stopila 31. januarja in bo nasledila konstitucijo nekdanjega papeža Janeza Pavla II. iz leta 1988.