"Obama trikrat preklical uboj bin Ladna"

Knjiga Vodenje iz ozadja: Neodločni predsednik in svetovalci, ki se odločajo namesto njega bo na police prišla v torek. V njej nekdanji novinar Wall Street Journala, Washington Timesa in Sunday Timesa citira neimenovani vir iz vojaškega poveljstva, da je predsednik ZDA januarja, februarja in marca 2011 trikrat odpovedal operacijo, preden so ameriški specialci maja lani v Abotabadu v Pakistanu ubili ameriškega sovražnika številka ena. S svojimi trditvami Miniter zavrača zgodbo Bele hiše o Obami kot odločnemu voditelju, ki se je znebil najbolj iskanega terorista na svetu, kot navaden mit, piše Mail Online, ki je dobil vpogled v dele knjige. Miniter v knjigi prikaže ameriško zunanjo ministrico kot glavno silo v ozadju lova za bin Ladnom in njegovo smrtjo. Poleg Clintonove naj bi bil Obama podložen še svoji svetovalki Valerie Jarrett in ženi Michelle. Prav Jarrettova naj bi pregovorila Obamo, da naj odpove prve tri poskuse ulovitve bin Ladna. Da je nekdanji vodja al Kaide in glavni krivec za teroristične napade na ZDA 11. septembra 2011 mrtev, gre zasluga predvsem zavezništvu Clintonove z Leonom Panetto, tedaj direktorjem Cie, zdaj pa obrambnim ministrom, in generalom Davidom Petraeusom, tedaj poveljnikom ameriških in Natovih sil v Afganistanu, zdaj pa prvim možem Cie. "Bal se je prevzeti odgovornost" Na začetku svojega predsedovanja je bil Obama "študiozno neodločen" glede tega, ali naj ubijejo bin Ladna, piše v knjigi. Ni želel sodelovati pri sprejemanju niti najmanjših odločitev glede operacij. "Obama se je bal prevzeti odgovornost za tvegano racijo, ki bi se lahko tragično končala," trdi novinar. Najprej naj bi se o odločitvi glede napada na bin Ladna posvetoval z Jarrettovo, ki je temu nasprotovala, saj se je bala negativnega odziva v primeru neuspeha operacije. Clintonova naj bi bila zasebno besna zaradi nenehne prisotnosti Jarrettove in političnih pomislekov na vsakem koraku.

Čeprav sta bila med tekmo za demokratsko nominacijo za predsednika leta 2008 velika tekmeca, je Clintonova sčasoma med tedenskimi sestanki v Ovalni pisarni pridobila zaupanje in spoštovanje Obame ter začela lobirati za akcijo, v kateri bi bin Ladnu zadali dokončni udarec. Clintonova je menila, da bi bilo za Obamovo predsedovanje pogubno, če bi se razvedelo, da so s pomočjo obveščevalcev prišli do podatkov, kje se skriva bin Laden, a niso ukrepali. "Obama je vedel, da ima prav, kljub temu pa na koncu ni bil odločen glede glavnega vprašanja – ubiti bin Ladna in pri tem tvegati ameriška in pakistanska življenja," avtor trdi v knjigi. Še dan pred bin Ladnovo smrtjo v začetku maja je Obamo zajel "četrti trenutek neodločnosti".

Obama je bil deležen kritik nekaterih ameriških specialcev zaradi poveličevanja svoje vloge pri uboju bin Ladna, katerega smrt naj bi bila tudi ena od ključnih točk, s katero želi predsednik ponovno prepričati ameriške volivce na prihajajočih novembrskih volitvah, a do zdaj še nihče ni trdil, da je predsednik omahoval že pri začetku operacije.