Četrtek, 14. 4. 2022, 22.19
2 leti
Njen pradedek je zatiral vstaje z ruskimi tanki, ona pa nasprotuje Putinu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,07
19
Nina Hruščova se je rodila leta 1964 v Moskvi, zadnjih nekaj let pa je univerzitetna profesorica v New Yorku.
Nina Hruščova, pravnukinja sovjetskega voditelja Nikite Hruščova, ki je leta 1956 poslal tanke Rdeče armade nad Madžarsko, je prepričana, da se lahko vojna v Ukrajini konča na štiri načine. Prepričana je tudi, da njen pradedek ne bi uničeval Ukrajine, tako kot to danes počne Putin.
Podobno kot letos februarja je tudi leta 1956 Kremelj sprožil invazijo na eno od držav. To je bilo obdobje komunistične Sovjetske zveze, neposlušna država, ki je delala sive lase oblastnikom v Kremlju, pa je bila Madžarska. Ta je pod reformnim komunistom Imrejem Nagyem, imenovanim tudi madžarski Tito, zapustila Varšavski pakt in razglasila nevtralnost.
Usodne razprave o Madžarski
V nasprotju z danes, ko ima ruski predsednik Vladimir Putin v rokah vso oblast in se je najverjetneje sam odločil za napad na Ukrajino, je bila sovjetska oblast leta 1956 bolj kolektivna. Tako so v vrhu Sovjetske zveze razpravljali o tem, kaj storiti.
Junak druge svetovne vojne in takratni sovjetski obrambni minister, maršal Georgij Žukov, je bil tako menda proti napadu na Madžarsko, velik zagovornik napada pa je bil Vjačeslav Molotov, nekdanji sovjetski zunanji minister, v času izbruha madžarske vstaje jeseni 1956 pa podpredsednik sovjetske vlade.
Nikita Hruščov se odloči za invazijo
Takratni prvi mož Sovjetske zveze je bil generalni sekretar sovjetske komunistične partije Nikita Hruščov. Ta je nekaj časa omahoval, nato pa sklenil, da bo Madžarsko pokoril s pomočjo tankov Rdeče armade. Podoben tankovski socializem, kot se je temu reklo v času hladne vojne, so Sovjeti uporabili tudi pri zatrtju praške pomladi poleti 1968.
Nikita Hruščov (desno, na obisku v ZDA leta 1959) je postal generalni sekretar sovjetske komunistične partije septembra 1953. Funkcija generalnega sekretarja partije je bila vodilna funkcija v Sovjetski zvezi. V času svojega vladanja je Hruščov s tanki zatrl madžarsko vstajo, a tudi omilil partijsko diktaturo v Sovjetski zvezi in sprožil destalinizacijo, zaradi česar so njegovo obdobje poimenovali tudi odjuga. Njegovi partijski kolegi, ki niso bili preveč zadovoljni z njim, so ga oktobra 1964 odstavili in postavili na stranski tir. Novi generalni sekretar partije je postal v Ukrajini rojeni Leonid Brežnjev, ki je bil nekdaj varovanec Hruščova.
V času zadušitve madžarske vstaje je v Sovjetski zvezi tudi nastala šala. V tej šali se pogovarjata Francoz in Sovjet. Francoz pravi: "Na delo se vozim z avtobusom, toda ko potujem po Evropi, uporabljam svoj peugeot." Sovjet mu odgovori: "Tudi mi imamo čudovit sistem javnega prevoza, toda ko potujemo po Evropi, uporabljamo tanke."
Štirje scenariji konca vojne po Nini Hruščovi
To šalo je v svojem nedavnem besedilu za Project Syndicate o ruskem napadu na Ukrajino uporabila Nina Hruščova, pravnukinja zgoraj omenjenega Nikite Hruščova. Hruščova, ki je univerzitetna profesorica mednarodnih odnosov v New Yorku, napoveduje štiri mogoče konce vojne.
Začasna okupacija vse Ukrajine
Prvi scenarij je, da bo Rusija zasedla vso Ukrajino, a le za kratek čas. Velike ruske težave pri osvajanju mest v Ukrajini so po njenem mnenju namig, da Rusija ne more vzdržati dolgoročne okupacije Ukrajine.
Ukrajina prizna rusko nadoblast nad Krimom in Donbasom
Drugi mogoči konec vojne je, da bo Ukrajina priznala Krim, Doneck in Lugansk kot dele Rusije. To bi omogočilo Kremlju, da propagandno razglasi zmago. Tudi v tem primeru pa bo Rusija ostala izobčenka, ki bo trajno zaznamovana s sankcijami, tuja podjetja pa se je bodo izogibala.
Uporaba jedrskega orožja
Tretji mogoči konec vojne po mnenju Hruščove je, da bo vse bolj zafrustrirani Putin v Ukrajini uporabil taktično jedrsko orožje. In potem to uporabo jedrskega orožja razglasil za zmago in se pri tem skliceval na ameriško uporabo jedrskega orožja leta 1945 nad Hirošimo in Nagasakijem ter graje uporabe jedrskega orožja zavračal kot zahodno dvoličnost.
Strmoglavljenje Putina
Četrti mogoči konec vojne je, da se bo uresničila želja ameriškega predsednika Joeja Bidna: Putina bodo odstranili z oblasti. Glede na to, da Rusija nima tradicije vojaških državnih udarov, se Hruščovi to zdi malo verjetno.
Tudi če bi se to zgodilo, bo odstranjen samo Putin, njegov sistem s siloviki (nekdanji pripadniki KGB) pa bo ostal. Morda bi se v tem primeru Rusija odpovedala vojaškemu avanturizmu, bi pa še vedno ostala izolirana od sveta, oblast pa bo zatirala prebivalstvo.
Še drugi mogoči vojni scenariji
Seveda obstaja še nekaj potencialnih možnosti razpleta vojne v Ukrajini, ki jih pravnukinja Nikite Hruščova ni navedla. Na primer ta, da bodo siloviti vojaški spopadi prenehali, a bo del Ukrajine ostal pod okupacijo Rusije, na meji med svobodnim in okupiranim delom Ukrajine pa bodo potekali občasni spopadi. Torej nekakšna dolgotrajna pozicijska vojna ali pa sovražni mir z občasnimi vojnami, kot na primer med Armenijo in Azerbajdžanom v Gorskem Karabahu.
Prav tako v tem trenutku ni mogoče popolnoma izključiti možnosti širitve spopada na druge države in večjo vojaško vpletenost Nata.
Ruska načrtna sprožitev begunskega vala?
Pri prvi različice konca vojne, ki jo omenja Hruščova, tj. ruski vojaški zasedbi vse Ukrajine, pa je tudi mogoče, da bo poskušala Rusija načrtno sprožiti velik begunski val Ukrajincev proti Zahodu. Tako bi Rusija destabilizirala EU in se hkrati znebila velikega števila Ukrajincev, še zlasti tistih, ki najbolj nasprotujejo prevladi Rusije nad Ukrajino, da bi tako lažje nadzorovala osvojeno ozemlje.
Hruščov je tudi zakrivil t. i. kubansko krizo, ko je leta 1962 želel na Kubi na skrivaj namestiti sovjetske rakete z jedrskimi konicami. Tedanji ameriški predsednik John F. Kennedy je zato Sovjetski zvezi postavil ultimat, ZDA in Sovjetska zveza pa so bile najbližje jedrski vojni. Na koncu so Sovjeti umaknili rakete s Kube. Na drugi strani so Američani umaknili svoje rakete iz Turčije in se zavezali, da ne bodo napadli Kube. Na fotografiji: kubanski komunistični voditelj Fidel Castro na obisku v Moskvi.
Že zdaj je v druge države zbežalo več kot 4,2 milijona prebivalcev Ukrajine, kar znaša približno desetino vsega ukrajinskega prebivalstva.
Črna napoved za prihodnost Rusije
Pri vseh svojih štirih scenarij konca vojne pa Hruščova meni, da bo izid za Rusijo podoben. Z napadom na Ukrajino se je Rusija iz delujoče avtokracije spremenila v diktaturo v stalinističnem slogu. Prihodnost Rusije je po njenem mnenju tako temna, kot je bilo temno najtemnejše obdobje ruske zgodovine.
Rus, ki je vzljubil Ukrajino in Ukrajince
Sovjetski voditelj Nikita Hruščov je bil med letoma 1938 in 1949, ko je v Kremlju s trdo, krvavo roko vladal Stalin, tudi prvi mož komunistične partije v Ukrajini. Rojen je bil v revni ruski vasi v bližini Ukrajine, kot štirinajstletnik pa se je s starši leta 1908 priselil v Ukrajino – v mesto Juzovka (tudi Hughesovka), današnji Doneck v Donbasu. Bil je Rus, ki pa je bil zelo naklonjen Ukrajincem.
Kot je povedala Nina Hruščova v letošnjem intervjuju za ameriški medij New Yorker: "Ljubil je Ukrajino. Menil je, da je Ukrajina nekaj posebnega. Rusi imajo vzdevek za Ukrajince, besedo hohol, to je rahlo prezirljiva oznaka, pomeni pa čop las na kozakovi glavi. Moja mama mi je povedala, da je bil zelo, zelo jezen, če je kdaj slišal to besedo. Rekel je: 'Ljudi ne moreš tako klicati. Ukrajinci niso nič manj vredni od Rusov, niso Malorusi.'"
Nikita Hruščov s svojo družino septembra 1959. Skrajno levo v prvi vrsti je njegova vnukinja Julija, mama Nine Hruščove.
Zakaj Hruščov ne bi bil Putin
Hruščova je v pogovoru za New Yorker tudi dejala, da njen pradedek ne bi uničeval oziroma napadel Ukrajine, tako kot to počne Putin: "Mislim, da tega ne bi storil, in sicer zato, ker je po drugi svetovni vojni Ukrajino vzdignil iz pepela. Zgradil je republiko. Zgradil je Kijev. Zgradil je glavno cesto v Kijevu. /.../ Združitev med vzhodno in zahodno Ukrajino se je celo zgodila leta 1939, torej pod njim. /.../ Prepričana sem, da je bil pri tej združitvi precej surov. Toda uničiti Ukrajino, ker ni padla na kolena? Mislim, da tega ne bi storil. Preveč je ljubil to deželo. Bil je Rus, a je vedno poskušal govoriti ukrajinsko, zaradi česar je bila moja ukrajinska prababica zelo razburjena, saj je rekla, da njegova ukrajinščina ni dovolj dobra, da bi jo govoril v javnosti."
19