Nemški kancler, ki je bil slovenske gore list

Septembra sta se za kanclersko mesto na nemških zveznih volitvah spopadla zdajšnja kanclerka, krščanska demokratka Angela Merkel in njen socialdemokratski kanclerski izzivalec Peer Steinbrück, ta je na volitvah potegnil krajšo. Prihodnja nemška kanclerka bo tako skoraj zagotovo Merklova. Von Caprivijevi izvirajo iz Koprivnika na Kočevskem Malo manj znano pa je, da je Nemčiji pred več kot stoletjem kot kancler vladal politik, ki je imel slovenske korenine. Grof Leo von Caprivi oziroma izvirno Georg Leo Graf von Caprivi de Caprera de Montecuccoli se je rodil 24. februarja 1831 v takratnem Charlottenburgu, mestu v Brandenburgu, ki je zdaj del Berlina.

Izvirni priimek družine von Caprivi je bil Kopriva. Izvirali so s Kranjskega, iz kraja Koprivnik na Kočevskem. Prvi njegov znani prednik je Andrej Kopriva, za katerega je znano, da je umrl okoli leta 1570.

Mladi Leo kot pruski častnik V 17. stoletju, med avstrijsko-turškimi vojnami, je bila družina Kopriva/Caprivi povzdignjena v plemiški stan, pozneje se je odselila iz Kranjske v Šlezijo.

Kot mladenič je Leo vstopil v prusko vojsko in se kot častnik bojeval v treh vojnah: z Dansko leta 1864, Avstrijo leta 1866 in Francijo v letih 1870/1871. V pruski vojski je dosegel čin generalmajorja.

Leo von Caprivi nadomestil legendarnega Bismarcka Leta 1890 je po prepiru s cesarjem Viljemom II. odstopil dolgoletni nemški kancler Otto von Bismarck, imenovan tudi železni kancler. Bismarcka je na kanclerskem položaju nasledil prav Caprivi.

Ta je odpravil Bismarckovo vojaško, gospodarsko in ideološko sodelovanje z Rusijo ter se bolj približal Veliki Britaniji. Na notranjepolitičnem področju je dosegel spravo s socialdemokrati.

Po Capriviju se imenuje delček daljne Afrike Sčasoma je zaradi svoje politike dobil veliko nasprotnikov. Nazadnje ga je cesar oktobra 1894 razrešil s kanclerskega položaja. Umrl je 6. februarja 1899.

Po Capriviju se imenuje tudi Caprivijev pas, del Namibije, nekdanje nemške kolonije.