Torek, 5. 8. 2014, 16.42
8 let
''Naš narod je nekoliko anarhističen. Stavke in protesti proti stvarem, s katerimi se ne strinjamo, so del naše kulture.'' (foto)
''Spomnim se teh časov, čeprav pri demonstracijah nisem sodelovala. To je sramotno. Ubijati druge. Tisti, ki so to počeli, si ne zaslužijo imena ljudje,'' nam sredi Aten razlaga Anastazija, upokojena profesorica angleškega jezika.
Opisuje dogodke pred štiridesetimi leti. Leta 1973 so grški študentje izbrali stavko. Presedel jim je režim vojaške hunte. Od voditeljev v uniformah so zahtevali konec vmešavanja v sindikalne zadeve in pošteno izbiro študentskih predstavnikov. Ne tako, kot je to želela speljati oblast, mimo zakonitih volitev.
Maja 2010 se je grško ljudstvo zbralo na asfaltu povsod po državi. Na plano so jih gnali napovedani ostri varčevalni ukrepi. Te je vlada nameravala uvesti v zameno za gigantski znesek, 110-milijardno posojilo, ki naj bi državi pomagalo prebroditi porazno stanje javnih financ in vse bolj globoko krizo. A ostrih rezov v javno porabo in drastičnega dviga davkov ljudje niso bili pripravljeni sprejeti. Protesti, ki jih po množičnosti primerjajo s tistimi iz leta 1973, so vzeli tudi nekaj življenj.
Nameravana prodaja je v stališčih zbližala tudi tiste, ki na družbene težave ponavadi gledajo različno. ''Naglica, s katero se vlada loteva prodaje imetja, sproža resna vprašanja, ali ne gre nemara za namerno razprodajo, samo da bi pospešili privatizacijo,'' je podobno kot njegovi kolegi, ki pišejo za časopise drugačne provenience, lani bentil Nikos Xydakis, novinar konservativnega časopisa Kathimerini.
Vsako nedeljo se pred velikimi trgovinami, kot sta Zara in Benetton, zberejo aktivisti in mali podjetniki, tudi sami lastniki trgovin. Nasprotujejo zakonu, ki omogoča, da so trgovine odprte tudi v nedeljo. Veliki trgovci si takšno poslovanje lahko privoščijo, mi pa zaradi krize ne. S temi besedami mali podjetniki od oblasti zahtevajo, da izenači pravila igre na trgu in ob nedeljah zaklene vse trgovine.
''Vlada nas je odpustila, za naše delo je najela zunanje izvajalce, menda zato, ker so cenejši,'' povedo. Delodajalec jim je plačeval med 205 in 757 evrov mesečno. ''A resnica je, da mora zdaj drugim za opravljeno delo plačevati več, kot je prej nam,'' pravijo.
Pred vhodom v stavbo njihovega nekdanjega delodajalca stojijo šotori. Postavile so jih pred nekaj tedni. Nekatere zdaj v njih živijo. Pravijo, da ne bodo odnehale. Da so glas vseh tistih, ki so jih brutalno prizadeli varčevalni ukrepi: odpuščenih delavcev, nezaposlenih, študentov, upokojencev.
Pravico so si čistilke pred časom izbojevale na sodišču. A država odločitve ni spoštovala. Primer je šel na višjo stopnjo. Končna odločitev bo znana septembra.