Četrtek, 19. 11. 2015, 13.35
8 let
"Najbolj optimistični napovedujejo konec IS že v nekaj tednih"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3
Podobno kot po 11. septembru 2011 Al Kaida je po pariških napadih, podtaknjeni bombi na ruskem letalu in napadu v Bejrutu IS postala najbolj razvpita teroristična organizacija. Vendar je med obema več razlik. "IS je neprimerno bogatejša, to je tudi država z ozemljem, vojsko, institucijami. Medtem ko je Al Kaida bolj odvisna od donacij bogatih šejkov, predvsem iz Kuvajta in Savdske Arabije, je IS vzpostavila razvejano ekonomijo, ki ima dohodke od nafte, ugrabitev, tudi nekatere begunce izpuščajo ob plačilu odškodnine, mislim, da so proizvajali tudi droge," pravi profesor s FDV Ferfila.
Zakaj države kupujejo nafto od IS, če pa s tem posredno financirajo delovanje tvorbe, ki strah in trepet seje tudi na Zahodu? "To je tako kot v Izraelu, kjer se je kakšen Jud, seveda ne vsak, peljal s palestinskim taksijem, ker je bil pol cenejši kot izraelski. In tu je zgodba enaka. Vprašaš se, zakaj Turki, Sirci, vsi, pravzaprav, kupujejo nafto od IS?! Ker je pol cenejša!" pojasnjuje Ferfila in dodaja, da niti ameriška niti ruska letala ne bombardirajo rafinerij, ker jih nihče noče prvi uničiti, saj so ne le drage in pomembne, pač pa bi to imelo še velike ekološke učinke. "Zelo realna je domneva, da bo IS, ko bo izgubila rafinerije, te vrgla v zrak," dodaja.
IS, ki je spremenila svojo strategijo in postala globalna teroristična organizacija, se po izgubi mesta Sindžar krha. "Najbolj optimistični napovedujejo konec Islamske države že v nekaj tednih. Ko bodo zahodne države udarile po IS, jo bodo čisto uničile," napoveduje Ferfila.
Trenutno se s kopenskimi enotami proti IS borijo šiiti vojske Al Asada, narodna garda iz Irana in šiiti iz Hezbolaha. Drugi, ki se borijo proti IS, so Kurdi. "Ti bi verjetno sami, s pomočjo zahodnega orožja, premagali IS. To Zahod ve, ampak jim zaradi Erdogana ne da orožja." Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je začel mirovni proces s Kurdi, začel se je pogovarjati z ujetim (voditeljem prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulahom, op. p.) Öcalanom, a je zaradi diktatorskih ambicij na ta proces pozabil. Ena glavnih zahtev Turčije do EU in ZDA je: Pozabite na Kurde, pravi Ferfila in dodaja, da je voda na mlin za Erdogana tudi migracija beguncev proti Evropi. V tej luči Ferfila ne vidi veliko možnosti za dogovor med EU in Turčijo glede ustavitve vala beguncev v Evropi: "Turki niso neumni, vedo, da Evropa potrebuje Turčijo, da zaustavi begunski val. EU pa ponuja samo tri milijarde v treh letih, če jih bo sploh kje nastrgala."
Ruski predsednik Vladimir Putin ne vztraja, naj Al Asad trajno ostane na oblasti, vendar ima Putin prav, razlaga Ferfila. Pravi tudi, da če bodo Al Asada vrgli z oblasti ali ga ubili, bo to imelo enake posledice kot dogodki v Iraku. "Če nisi prav butast, vidiš, da ima prav, da bi bila posledica podoben razpad sistema kot smo ga videli v Iraku ali Libiji, da bi to povzročilo nek vakuum, v katerem bi nastal kaos. Američani in Zahod to počasi sprejemajo. Glavni razlog je zdaj napad v Parizu, ko je (francoski predsednik Francois, op. p.) Hollande rekel, da se bo dogovoril s Putinom. Drugi razlog je velika uspešnost Putinovih operacij v Siriji."
Tako Barack Obama kot ameriško javno mnenje sta proti angažiranju kopenskih sil v Siriji. Obamov poskus, da bi Cia in vojska usposobili neke skupine, je propadel. Drugo vprašanje je, kaj bo naredil Pariz. "Jasno je, da gre za neko retoriko. Če tvojo državo napadejo teroristi, tem bolj ostro ko imaš retoriko, toliko večjo podporo imaš med ljudmi. Obstaja tudi možnost, da Francija pošlje kopenske sile. Tretji mogoči igralec, ki lahko pošlje kopenske sile, je Nemčija, in sicer zaradi položaja s sirskimi begunci, ki ga želi imeti pod nadzorom," pravi Ferfila.
