Na volitvah v Evropski parlament največ porabili SD in SDS

Računsko sodišče je sicer vsem strankam za financiranje volilne kampanje izreklo pozitivno mnenje. Manjšo nepravilnost je odkrilo le pri stranki Zares. Predsednik računskega sodišča opozarja, da bi morali biti podatki o donacijah podjetij javni. V skladu z zakonom imajo stranke, ki so dobile poslance v Evropskem parlamentu, pravico do povračila stroškov volilne kampanje v vrednosti 0,33 evra za dobljeni glas. Pravico do delnega povračila stroškov pa imajo tudi stranke, katerih lista kandidatov je dobila najmanj dva odstotka od skupnega števila oddanih glasov, in sicer v višini 0,17 evra za dobljeni glas.

LDS je na posebnem računu za predvolilno kampanjo zbrala in porabila 210.576 evrov. Vsa sredstva je pridobila s prispevki pravnih in fizičnih oseb (113.160 evrov) in rednega računa stranke (97.410 evrov). Največ je porabila za predvolilni material (71.313 evrov), predvolilne plakate (63.285 evrov) in oglase v medijih (59.193 evrov). Iz proračuna ji glede na dosežen izid pripada 17.560 evrov.

NSi je za predvolilno kampanjo zbrala 53.160 evrov, porabila pa ravno toliko. Največ sredstev je zbrala s prispevki pravnih in fizičnih oseb (29.942 evrov) ter iz rednega računa stranke (23.218 evrov). Največ denarja je porabila za predvolilne oglase v medijih (17.139 evrov), predvolilni material (13.551 evrov) in predvolilne plakate (10.588 evrov). Iz proračuna bo dobila povrnjenih 35.363 evrov.

Zares je za volilno kampanjo zbrala 140.559 evrov, porabila pa ravno toliko. Vsa sredstva za kampanjo, slabih 130.000 evrov, je pridobila iz rednega računa stranke, preostali del pa predstavljajo popusti, ki se prav tako štejejo med prihodke. Največ je plačala za pripravo in pošiljanje predvolilnega materiala (76.599 evrov), oblikovanje in razobešanje predvolilnih plakatov (23.785 evrov) ter za oblikovanje in objavo predvolilnih oglasov (29.795 evrov).

Manjša nepravilnost le pri Zares

Zares je bila sicer edina stranka pri kateri so revizorji odkrili manjšo nepravilnost. Ugotovili so namreč, da je enega izmed računov v višini 15,66 evra plačala fizična oseba, namesto da bi bil plačan s posebnega računa. Stranka bo iz proračuna dobila povrnjenih 14.929 evrov.

DeSUS je za predvolilno kampanjo zbrala 38.002 evrov, porabila pa 37.235 evrov. Vsa sredstva je pridobila z rednega računa stranke, večino denarja (32.694 evrov) pa je porabila za predvolilne plakate. Iz proračuna ji pripada povrnitev stroškov v višini 5660 evrov.

SLS je za volilno kampanjo zbrala 99.802 evra, porabila pa ravno toliko. Večji del sredstev (75.944 evrov) je bil na poseben račun nakazan iz rednega računa stranke, del sredstev (22.570 evrov) pa so stranki prispevale pravne in fizične osebe. Največ je stranka porabila za oglaševanje v medijih (62.555 evrov) in predvolilne plakate (29.465 evrov), iz proračuna pa ji pripada 2822 evra.

SNS je za kampanjo zbrala in porabila najmanj, in sicer 5347 evrov. Največ denarja je porabila za t.i. druge stroške predvolilne kampanje (2178 evrov) in oglaševanje v medijih (1964 evrov). Iz poračuna pa bo glede na dosežen izid dobila povrnjenih skoraj polovico sredstev (2249 evrov).

Nobena od strank za volilno kampanjo ni najela posojil.

Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je pojasnil, da so volitve v Evropski parlament sicer ene manj problematičnih, kar se tiče pravilnega financiranja volilne kampanje. Opozarja pa, da bi bilo za splošno večjo preglednost vseh volilnih kampanj smiselno spremeniti zakonodajo, predvsem kar se tiče javnega objavljanja donatorjev in načina financiranja. Po njegovem bi bilo namreč smiselno, da so vse donacije podjetij javne. "Zdaj so namreč javne le tiste donacije, ki ne presežejo trikratnik povprečne plače v Sloveniji v preteklem letu, zato podjetja posamezne zneske razdelijo na večkratne manjše zneske, da se s tem izognejo objavi," je opozoril.