Petek, 22. 2. 2019, 6.50
5 let, 2 meseca
V incidentu na meji med Venezuelo in Brazilijo mrtvi in ranjeni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,51
3
Na meji med Venezuelo in Brazilijo so danes venezuelski vojaki začeli streljati na množico ljudi, ki je skušala preko meje prepeljati humanitarno pomoč. Ubita sta bila dva človeka, še 15 pa je ranjenih.
V skupini ljudi, ki je vojakom skušala preprečiti blokado humanitarne pomoči na meji, naj bi bili predvsem domorodci iz plemena Pemon. Ubita naj bi bila mož in žena iz te skupnosti, je sporočila skupina Kape Kape, ki se zavzema za človekove pravice. Do incidenta je sicer prišlo v zvezni državi Bolivar, ki leži na jugovzhodu Venezuele. Kot navaja nemška tiskovna agencija dpa, so vojaki v mestu San Francisco de Yuruani naleteli na cestno blokado, ki so jo postavili člani plemena Pemon, nato pa začeli streljati.
Maduro pravi, da gre zgolj za pretvezo za ameriško intervencijo v državi
Do incidenta naj bi sicer prišlo nekaj ur po četrtkovi odločitvi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, da bo zaprl tudi mejo z Brazilijo, da bi tako preprečil prihod mednarodni humanitarni pomoči v državo. Maduro vztraja, da gre zgolj za pretvezo za ameriško intervencijo v državi.
S prostovoljci bo skušal pomoč spraviti v državo
Opozicijski voditelj Juan Guaido, ki ga je za začasnega predsednika priznalo več kot 50 držav, pa opozarja, da so zaradi pomanjkanja hrane in zdravil ogrožena življenja več sto tisoč Venezuelcev, če ne bodo hitro dobili pomoči. Za soboto je napovedal tudi, da bodo pomoč v državo spravili s pomočjo na tisoče prostovoljcev. Na kolumbijski strani meje v mestu Cucuta je shranjenih okoli 200 ton hrane, zdravil in higienskih pripomočkov, ki so jih v glavnem prispevale ZDA. Pomoč se zbira tudi drugod v soseščini Venezuele.
Na 300 metrih dva koncerta, eden v podporo Maduru, drugi Guaidoju
Na meji med Venezuelo in Kolumbijo bosta sicer danes kar dva koncerta, eden v podporo režimu venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, drugi pa v podporo začasnemu predsedniku Juanu Guaidoju. Prizorišči koncertov bosta zgolj 300 metrov narazen.
Koncert v podporo Guaidoju v kolumbijskem mestu Cucuta pripravlja britanski milijarder Richard Branson, ki želi v šestdesetih dneh zbrati sto milijonov ameriških dolarjev pomoči za Venezuelce. Na tem koncertu bosta med drugim nastopila španski prejemnik nagrade grammy Alejandro Sanz in Portoričan Luis Fonsi, soavtor svetovne uspešnice Despacito, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Uradnik venezuelske vlade Dario Vivas je Bransonov koncert, ki bo potekal zgolj danes, označil za provokacijo. "Kaj počnejo na drugi strani meje, je njihova stvar," je povedal. Vladni koncert se bo medtem končal šele v nedeljo, pri čemer nastopajočih še niso razkrili.
Na mostu, ki ga blokira venezuelska vojska
Juan Guaido namerava osebno iz Kolumbije prinesti hrano in zdravila za obubožano venezuelsko prebivalstvo.
Ta koncert bi moral po prvotnih načrtih potekati 15 kilometrov od koncerta opozicije. Zdaj bo na mostu Tienditas, ki ga venezuelska vojska blokira, da bi samooklicanemu začasnemu predsedniku preprečila dostavo nujno potrebne humanitarne pomoči v državo.
Guaido se je sicer v četrtek s konvojem podal na mejo s Kolumbijo, od koder namerava osebno prinesti hrano in zdravila za obubožano prebivalstvo. Če te pomoči ne bo, je po njegovih besedah ogroženo življenje 300 tisoč Venezuelcev.
Da bodo predrli Madurovo blokado, je sicer Guaido napovedal za soboto, ko bo minil en mesec, odkar se je 23. januarja na protivladnih protestih oklical za začasnega predsednika Venezuele. Protesti po vsej državi so napovedani tudi za to soboto, ko bodo protestirali tudi predsednikovi podporniki.
Maduro v pomoči vidi trojanskega konja ZDA
Nicolas Maduro trdi, da je humanitarna pomoč zgolj krinka za ameriško invazijo.
Pomoč nabirajo v Kolumbiji blizu venezuelske meje, Guaido pa jo želi pripeljati v državo tudi prek Brazilije ter Curacaa in drugih karibskih otokov. A tudi te poti in meje je Maduro zdaj zaprl, nazadnje v četrtek z Brazilijo, da bi tako preprečil dostavo pomoči, ki jo ima za trojanskega konja ZDA.
Dostava hrane in zdravil za Venezuelce, ki zaradi hude gospodarske krize živijo v velikem pomanjkanju, je sicer postala središče boja za oblast med Madurom in Guaidojem. Predsednik trdi, da je pomoč zgolj krinka za ameriško invazijo. Za krizo v državi krivi ameriške sankcije in "ekonomsko vojno".
ZN: Od leta 2015 iz Venezuele odšlo 2,7 milijona ljudi
Združeni narodi ocenjujejo, da je iz Venezuele od leta 2015 odšlo okoli 2,7 milijona ljudi. Ob tem opozarjajo, da se eksodus zaradi hude politične in gospodarske krize iz te južnoameriške države nadaljuje v nezmanjšanem obsegu.
Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je decembra lani objavil, da je Venezuelo zapustilo 2,3 milijona ljudi. Od takrat se je torej številka povečala za 400.000.
UNHCR in Mednarodna organizacija za migracije (IOM) v skupnem sporočilu navajata, da je lani iz te južnoameriške države vsak dan odšlo povprečno 5000 ljudi. Največje breme beguncev so prevzele sosednje države, še posebej Kolumbija.
Po ocenah različnih agencij ZN trenutno v tujini živi okoli 3,4 milijona Venezuelcev. V to številko so zajeti tudi tisti, ki so odšli, preden je v državi izbruhnila kriza.
ZN še napovedujejo, da bo do konca leta število Venezuelcev, ki živijo v tujini, doseglo 5,3 milijona.
3