Danes stopa v veljavo uredba o evropski državljanski pobudi, ki državljanom unije omogoča, da od Evropske komisije zahtevajo spremembo evropske zakonodaje na področju politik v pristojnosti EU.
Državljansko pobudo mora podpreti najmanj milijon državljanov EU iz najmanj četrtine od 27 držav članic.
Pobuda državljanom unije daje priložnost za vzpostavitev stika z evropskimi institucijami
Pobuda, ki jo prinaša lizbonska pogodba, državljanom unije daje priložnost za vzpostavitev neposrednega stika z evropskimi institucijami. Z njo imajo enako možnost kot Svet EU in Evropski parlament predlagati določene zadeve Evropski komisiji.
Prošnjo za prijavo vloži državljanski odbor, ki ga sestavlja najmanj sedem državljanov Evropske unije, ki so prebivalci najmanj sedmih različnih držav članic.
Državljansko pobudo mora podpreti vsaj milijon državljanov EU iz vsaj sedmih držav
Evropsko državljansko pobudo lahko podprejo vsi državljani EU, ki so dovolj stari, da lahko po nacionalni zakonodaji volijo na volitvah poslancev v Evropski parlament; v Sloveniji je starostna meja kot v večini članic 18 let, izjema je Avstrija, kjer je ta starost 16 let.
Državljansko pobudo mora podpreti vsaj milijon državljanov EU iz vsaj sedmih od 27 držav članic. V vsaki od teh sedmih držav članic je treba zbrati vsaj najmanjše potrebno število podpisov - od 4500 podpisov na Malti do 74.250 podpisov v Nemčiji. V Sloveniji bo treba zbrati najmanj 6000 podpisov državljanov.
Vse pobude bodo deležne vsaj javne obravnave
Vse pobude, ki bodo zbrale milijon podpisov, bodo deležne vsaj javne obravnave. Evropska komisija bo morala državljansko pobudo proučiti in v treh mesecih sporočiti, ali lahko pripravi zakonodajni predlog ter javno utemeljiti svojo odločitev o nadaljnjem (ne)ukrepanju. Pripraviti bo morala tudi priročnik za državljane, vzpostaviti informacijske točke in omogočiti brezplačen dostop do programske opreme za zbiranje podpisov na spletu.
Schulz: "Velik dan za participativno demokracijo"
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je začetek veljavnosti državljanske pobude označil za "velik dan za participativno demokracijo". "Čudovito je, da lahko sedaj državljani neposredno v političnem procesu zahtevajo stvari, ki se jim zdijo dobre," je še menil in ob tem posvaril pred prevelikimi pričakovanji.
Podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič pa je izrazil upanje, da bo državljanska pobuda prispevala k razvoju resničnega evropskega demosa oziroma da se bodo državljani zavedli svojih političnih pravic.
2
