Sobota, 18. 2. 2023, 8.07
1 leto, 2 meseca
360. DAN VOJNE V UKRAJINI
Ruske sile prevzele nadzor nad še eno vasjo v Ukrajini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
222
Ruske sile so prevzele nadzor nad še eno vasjo blizu ključnega mesta Kupjansk v regiji Harkov na severovzhodu Ukrajine, je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Ukrajina je bila sicer danes znova tarča ruskih raketnih in zračnih napadov, zaradi česar so v več ukrajinskih regijah razglasili zračni alarm, po navedbah tamkajšnjih oblasti pa so začasno prekinili oskrbo z električno energijo.
20.33 V vojni ubitih ali ranjenih 200 tisoč ruskih vojakov
15.26 Ruske sile prevzele nadzor nad vasjo na severovzhodu Ukrajine
12.40 Ukrajina znova tarča ruskih raketnih napadov
12.35 Von der Leyen pozvala k okrepitvi vojaške podpore Ukrajini
9.52 Vodja skupine Wagner trdi, da so zavzeli kraj v bližini Bahmuta
8.00 Ameriški predsednik Joe Biden bo obiskal Poljsko
7.30 Milijardo dolarjev težka pogodba ameriške vojske: proizvajali bodo topniško strelivo
20.33 V vojni ubitih ali ranjenih 200 tisoč ruskih vojakov
ZDA ocenjujejo, da je bilo v vojni v Ukrajini ubitih ali ranjenih že okoli 200 tisoč Rusov, je na Münchenski varnostni konferenci dejal državni sekretar Antony Blinken.
"Več kot milijon Rusov je zapustilo domovino, ker ne želijo biti del te vojne in politike te država. Poglejte, kaj se je zgodilo, kaj je Putin naredil svoji državi," je poudaril Blinken.
15.26 Ruske sile prevzele nadzor nad vasjo na severovzhodu Ukrajine
Ruske sile so prevzele nadzor nad še eno vasjo blizu ključnega mesta Kupjansk v regiji Harkov na severovzhodu Ukrajine, je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
"Naselje Grjanikovka je bilo v celoti osvobojeno," je v izjavi za javnost sporočil tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva v Moskvi Igor Konašenkov, ki je uporabil rusko ime za vas Hrijanikivka. Ukrajinska vojska je v jutranjem poročilu sicer sporočila, da je vas Hrijanikivka v petek obstreljevalo rusko topništvo, a ni navedla več podrobnosti.
Pred začetkom ruske invazije v Ukrajini pred letom dni je v tej vasi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP živelo približno 600 ljudi.
Vas leži 20 kilometrov severovzhodno od železniškega vozlišča Kupjansk, ki so ga Rusi zavzeli v prvih dneh invazije. Ukrajinci so to mesto, ki je imelo pred vojno skoraj 30 tisoč prebivalcev, ponovno zavzeli septembra lani po bliskoviti protiofenzivi.
Rusija se je morala tedaj skoraj v celoti umakniti z območja, a ker je Kupjansk blizu frontne črte na vzhodu Ukrajine, se domačini bojijo, da bi ga ruske sile lahko ponovno zavzele. Ruske sile na tem območju že nekaj dni izvajajo silovite napade.
12.40 Ukrajina znova tarča ruskih raketnih napadov
"Sovražnik uporablja taktične zračne sile, zlasti v zračnem prostoru zasedenih ozemelj, in izstreljuje rakete," je danes v Kijevu sporočil vodja predsedniškega urada Andrij Jermak. Prebivalce je pozval, naj upoštevajo opozorila pred zračnimi napadi.
V ukrajinski prestolnici in njeni okolici, na industrijskem območju Dnipropetrovska ter v Odesi ob Črnem morju so zaradi napadov preventivno prekinili dobavo električne energije, je sporočil dobavitelj energije DTEK.
O najmanj dveh napadih poročajo iz regije Hmelnicki na zahodu države. Guverner črnomorske regije Mikolajiv Vitalij Kim pa je na svojem kanalu na Telegramu objavil fotografijo domnevne ruske rakete in opozoril, da sta dve raketi preleteli območje v smeri proti zahodu.
Ukrajinske oborožene sile so medtem sporočile, da je ruska vojska z ladij črnomorske flote proti Ukrajini izstrelila dve manevrirni raketi Kalibr, še poroča dpa.
12.35 Von der Leynova pozvala k okrepitvi vojaške podpore Ukrajini
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je drugi dan varnostne konference v Münchnu pozvala k okrepitvi vojaške podpore Ukrajini in pospešitvi proizvodnje vojaške opreme. Njenim pozivom se je pridružil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je dodal, da je dobava orožja Kijevu edini način, da se zoperstavimo Moskvi.
"Še naprej moramo zagotavljati in krepiti obsežno podporo, potrebno za premagovanje imperialističnih načrtov ruskega predsednika Vladimirja Putina," je poudarila von der Leynova in hkrati pozvala k pospešitvi proizvodnje vojaške opreme, zlasti streliva, ki ga Kijev nujno potrebuje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Stoltenberg pa je ponovno opozoril, da mora Ukrajina zmagati ter obstati kot suverena in neodvisna država v Evropi. "Če v Ukrajini zmaga Putin, bo to zanj in za druge avtoritarne voditelje sporočilo, da lahko z uporabo vojaške sile dosežejo svoje cilje," je še dodal.
Kitajski visoki diplomat Wang Yi je medtem na varnostni konferenci napovedal kitajsko mirovno pobudo za končanje vojne proti Ukrajini. "Predstavili bomo kitajsko stališče o politični rešitvi ukrajinske krize. Trdno bomo stali na strani miru in dialoga," je dejal.
"Za varnejši svet moramo spoštovati načela Ustanovne listine Združenih narodov," je poudaril in pozval k mirnemu reševanju sporov z dialogom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Sporov med državami ne bi smeli reševati s prisilo ali enostranskimi sankcijami. To je kontraproduktivno, saj vodi v neskončne težave. Dialoga ne smemo nikoli zapostaviti, miru je vendarle treba dati priložnost," je še dodal.
Finska predsednica vlade Sanna Marin pa je opozorila, da bi Zahod lahko preprečil rusko invazijo, če bi se odločneje odzval na rusko priključitev Krima leta 2014. Ob tem je dejala, da je Rusija z invazijo pričakovala, da se bodo stvari odvijale tako kot na Krimu in da bo vojno dobila enostavno in hitro.
"Iz sedanjih razmer se moramo nekaj naučiti. Mislim, da je najpomembnejša lekcija ta, da ne smemo biti naivni," je opozorila. Prepričana je, da je edini način za dosego miru in zagotovitev mednarodnega reda krepitev moči Evrope in demokratičnih držav.
"Potrebujemo vzvod proti avtoritarnim državam, kot je Rusija. Prisiliti jih je treba, da dvakrat premislijo, ali res želijo uporabiti silo proti drugim," je še dodala.
9.52 Vodja skupine Wagner trdi, da so zavzeli kraj v bližini Bahmuta
Vodja ruske najemniške skupine Wagner Jevgenij Prigožin je v petek sporočil, da so njegove enote zavzele vas Paraskovijka v bližini mesta Bahmut v ukrajinski regiji Doneck. Rusko obrambno ministrstvo zavzetja vasi še ni potrdilo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Kljub hudim izgubam in krvavim spopadom je vas Paraskovijka v celoti pod nadzorom Wagnerjevih enot," je dejal Prigožin. Ruske sile so tako korak bližje zavzetju mesta Bahmut, ki je že več mesecev v središču hudih spopadov v skoraj letu dni trajajoči ruski ofenzivi v Ukrajini.
Samooklicane proruske oblasti na območju trdijo, da je ruska vojska prekinila tri od štirih dobavnih poti v mesto. Vseeno pa je Prigožin nedavno priznal, da bo Rusija morda potrebovala še dva meseca za zavzetje Bahmuta. Za to je okrivil predvsem počasno birokracijo ruskega vodstva.
Zavzetje Bahmuta bi Moskvi omogočilo nadaljnje napredovanje do večjih mest v regiji, kot sta Kramatorsk in Slovjansk. Napredovanje ruskih sil pa po mnenju tiskovnega predstavnika ameriškega Sveta za nacionalno varnost Johna Kirbyja ne bi bilo lahko, poroča BBC. Samo v okolici Bahmuta spopadi divjajo že več mesecev in so za ruske sile imele visoko ceno, ki na dolgi rok ni vzdržna, je opozoril.
Podvomil je tudi o vojaškem pomenu mesta Bahmut. "Možno je, da bodo ruske sile na koncu v Bahmutu uspešne, vendar se bo izkazalo, da mesto nima pravega strateškega pomena," je dodal.
Po njegovih ocenah je bilo od začetka ruske invazije na Ukrajino ubitih ali ranjenih več kot 30 tisoč plačancev skupine Wagner. Britanski obveščevalci medtem ocenjujejo, da je v invaziji umrlo med 40 tisoč in 60 tisoč ruskih vojakov in plačancev. Skupno število mrtvih in ranjenih na ruski strani pa naj bi bilo med 175 tisoč in 200 tisoč.
Tako ZDA kot Velika Britanija kot posledico visokega števila žrtev navajajo neizkušenost mobiliziranih vojakov tako v ruski vojski kot v skupini Wagner, ki je sicer šele v začetku februarja prenehala novačiti svoje borce v ruskih zaporih.
8.00 Ameriški predsednik Joe Biden bo obiskal Poljsko
Ameriški predsednik Joe Biden bo prvo obletnico ruske agresije na Ukrajino prihodnji teden obeležil s potovanjem na Poljsko. Tam se bo pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, britanskim premierjem Rishijem Sunakom in italijansko predsednico vlade Giorgio Meloni, so sporočili iz Bele hiše. Iz Varšave bo ameriški predsednik poslal sporočilo Vladimirju Putinu in ruskemu ljudstvu, je povedal tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost John Kirby.
"Ko se bližamo naši prvi obletnici, lahko s ponosom rečemo, da naša podpora Ukrajini ostaja močna in da je mednarodna koalicija za pomoč Ukrajini močnejša kot kdajkoli prej," je na novinarski konferenci povedal tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost Kirby.
Kirby je znova ponovil, da Biden naslednji teden ne namerava obiskati Ukrajine ali se pogovarjati z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki ga je decembra sprejel v Beli hiši. Bo pa iz Varšave ameriški predsednik poslal sporočilo Vladimirju Putinu in ruskemu ljudstvu
Biden se bo v Varšavi sicer srečal s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo in nagovoril poljski narod.
Biden je Poljsko nazadnje obiskal pred slabim letom dni, ko je v izjavi ruskega predsednika označil za "krvoločnega" in ocenil, da "ne more ostati na oblasti". Iz Bele hiše so kasneje sporočili, da Biden ni pozval k zamenjavi vlade v Rusiji.
7.30 Milijardo dolarjev težka pogodba ameriške vojske: proizvajali bodo topniško strelivo
Ameriška vojska je objavila skoraj milijardo dolarjev vredno pogodbo za povečanje proizvodnje topniškega streliva kalibra 155 mm, ki ga Ukrajina uporablja v velikih količinah. Vojaški podjetji General Dynamics Ordnance & Tactical Systems in American Ordnance se bosta potegovali za posamezna naročila streliva v okviru pogodbe v vrednosti 993,7 milijona dolarjev, so sporočili iz ameriške vojske. Cilj je proizvesti med 12 tisoč in 20 tisoč dodatnih topniških granat na mesec.
Novico so sporočili, potem ko je vojska dvema drugima podjetjema dodelila 522 milijonov dolarjev vredno pogodbo za nakup streliva istega kalibra v okviru mehanizma Pentagona za pomoč Ukrajini.
Novembra je ameriški uradnik dejal, da ruske sile izstrelijo približno 20 tisoč granat na dan, Ukrajinci pa med štiri in sedem tisoč granat na dan, kar je več, kot lahko zahodni proizvajalci orožja proizvedejo. Proizvodnja topniškega streliva traja kar nekaj časa, zaloge pa se hitro porabljajo. Količina streliva, ki ga uporabljata Ukrajina in Rusija, se je sicer od novembra zaradi zime nekoliko zmanjšala.
222