Med domačini v žarišču rušilnih potresov v Italiji

Medolla, Cavezzo, Mirandola – umirjena italijanska nižinska mesteca med Modeno in reko Pad si zagotovo niso želela priti na naslovnice svetovnih medijev. A zgodil se je 29. maj, ko so zagrmeli potresi, najmočnejši med njimi je imel moč 5,9 po Richterjevi lestvici, z žarišči prav v njihovih krajih. In to le devet dni po tem, ko jih je še en rušilni potres nekoliko prizanesel, saj je bilo takratno žarišče nekaj deset kilometrov bolj vzhodno v smeri proti Ferrari.

Kar je prvi potres načel, je drugi pokončal

A tudi tam, kjer je bilo žarišče prvega potresa, so včerajšnji potresi povzročili novo škodo. "Poglejte, ta velika luknja je od prejšnjega tedna, ta poleg pa od danes," mi razkaže upokojenec Pietro ob pogledu na mestni urad vasi Sant Agostino le streljaj zahodno od Ferrare, medtem ko je na bližnjem trgu vendarle mirno užival v svoji kavici. Pravzaprav bi morali reči ob pogledu na tisto, kar je od mestnega urada sploh ostalo, ker skozi luknje se vidi vsa notranjost, podporne stene in stebri pa so tako počepnili, da je le vprašanje časa, kdaj se bo celo poslopje sesedlo. "Vsaj cerkev tokrat ni utrpela," je dodal z malo črnega humorja, saj je bila ta cerkev že ob prvem potresu pravzaprav poškodovana do neprepoznavnosti.

Cavezzo: razdejanje predvsem na glavnem trgu

Nekaj ur po potresu bi površni opazovalec na italijanskih avtocestah zlahka spregledal, kaj se dogaja nedaleč stran. Le vedno več vozil z modrimi lučmi, ko sva se s fotografom približevala Ferrari, so razkrivala, da se nekaj dogaja. Med njimi tudi vozila policijskih enot z reševalnimi psi, ki so drvela proti najbolj prizadetim krajem. "Reševalne ekipe iz vse države so se res hitro odzvale in še prihajajo," pojasni mestna policistka v kraju Cavezzo, kjer na glavnem trgu praktično ni več nepoškodovanih stavb, večina pa je tako poškodovana, da obnova ne bo smiselna. Reševalci sicer še umikajo ruševine, a verjamejo in upajo, da žrtev ne bo več in da bo črna statistika njihovega majhnega mesta vendarle ostala na številki dve.

Mirandola: evakuirali staro mestno jedro

Manj optimistični so bili reševalci v mestu Mirandola, največjem od treh najbolj prizadetih krajev. Tam je že kmalu po potresu župan ukazal evakuacijo celotnega starega mestnega jedra, ki šteje več stoletij, kakor tudi iz vseh stavb zunaj središča, ki so jih ocenili za nevarne. Staro mestno jedro je zaprto, tudi novinarjem niso pustili blizu, zato tu razsežnosti škode nismo mogli preveriti.

Takoj za oviro, ki nas je ločila od zgodovinskega dela mesta, sledovi, ki nakazujejo, da so prebivalci mesto zapustili zelo na hitro. Na mizi še kava v skodelicah, ker je odhajajoči niso imeli časa spiti do konca. Predstavnik krajevne policije mi pojasni: "Naš župan je nemudoma ukazal izprazniti mesto. Trenutno štejemo 13 žrtev, a na območju tovarne, kjer se je strop podrl med tem, ko je bilo polno delavcev, še poteka reševanje. Ne vemo, kaj bomo našli pod ruševinami, a se bojimo najhujšega, da bomo našli še kakšnega ponesrečenca."

Domačini se bojijo, da je žrtev več

Ni malo ljudi, ki se prav tako bojijo, da bo krvavi davek še večji. Stefano, ki se je s svojo družino zatekel na livado in tam ustvaril šotorsko naselje ("Le tistemu modremu šotoru se ne približujta, ker vaju moj pes še ne pozna"), meni, da jim uradne številke ne razkrijejo vseh mrtvih. "Že v naši majhni vasi je med mrtvimi in pogrešanimi 11 ljudi, zato težko verjamem, da je še povsod drugod samo še nekaj žrtev," nam pove. In doda: "Hvala vam, da ste prišli iz Slovenije in se ustavili pri nas, naši novinarji gredo samo tja, kjer so žarometi in se za nas navadne ljudi ne zmenijo."

Medolla: Iz Slovenije ste nas prišli pogledat, iz Rima pa niso!

Vsemu navkljub panike ni bilo začutiti. Že res, da bolj, ko sva se približevali Medolli, vasici, kjer je bilo žarišče potresa, več je bilo hiš, pred katerimi so prebivalci postavili šotore, v katerih bodo prenočili. Tla so se namreč tresla tudi po 10. uri, po drugem močnejšem potresu dneva, ki smo ga začutili tudi v Sloveniji. Vsi, ki smo jih nagovorili, od prebivalcev do uradnikov, so bili prijazni in pravzaprav veseli in hvaležni, da smo se pripeljali iz Slovenije in se zanimamo za njih. Zato so pa toliko bolj besni na svoje politike, ki so jih, kot so prepričani, spet izigrali. "Kje so," se sprašuje Luigi s svojo družino, ki je v enem osamljenem zaselku pri Medolli postavil šotore in ob bogato obloženi mizi čakal, kaj jim bo prinesla noč. "Oni živijo v svojem svetu, iz Rima ne vidijo do nas, zanimivi smo jim samo pred volitvami," je bil vidno ogorčen.

Prebivalci umirjeno, a z negotovostjo

A prav ta tema, kako se politika ne zanima za njih, je tudi edina, ki je domačinom ob vsem dogajanju pognala kri po žilah. Tisti, ki so z vrečkami z najnujnejšimi zadevami zapuščali domove, tisti, ki so pred šotori civilne zaščite čakali v vrsti za hrano, tisti, ki so pred svojimi domovi postavljali šotore, in vsi drugi so vse počeli brez kakršnegakoli hrupa, živčnosti in glasnih tonov, ki jih včasih radi pripišemo Italijanom.

Pomoč civilne zaščite iz vse države Na vsem najbolj prizadetem območju so pripadniki civilne zaščite iz vse države postavili zbirne centre, kamor so se zatekli predvsem starejši in tisti, ki niso imeli družine ali prijateljev kje drugje. Vzdušje mirno, a polno negotovosti. Zdravstvena oskrba, prehrana in vse drugo zgledno urejeno, pač glede na razmere, in vsi, ki jim je to postal začasen dom, čakajo mirno, brez prerivanja, brez jeze. A nekaterim občasno le plane kakšna solza na obraz, bodisi od veselja, ker so srečali kakšnega bližnjega, bodisi zaradi negotovosti, ker nekatere še vedno pogrešajo. Vsi pa dostojanstveno čakajo in upajo, da se tla vendarle ne bodo več tresla s tako rušilno močjo, kot so jo začutili tistega 29. maja, na dan, ki so ga že razglasili za enega od najhujših v zgodovini province Modena.