Nedelja, 25. 4. 2021, 13.17
2 leti, 11 mesecev
Levičarka, ki je največji trn v peti levičarjem novega kova
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,69
22
Enainpetdesetletna Sahra Wagenknecht se je rodila v nekdanji komunistični Vzhodni Nemčiji očetu Irancu in materi Nemki.
Sahra Wagenknecht pogosto dviga prah na nemškem političnem prizorišču. Je članica nemške Levice, a s svojimi stališči pogosto odstopa od svojih kolegov.
Wagenknechtova je od leta 2009 poslanka Levice v nemškem zveznem parlamentu. Od oktobra 2015 do novembra 2019 je bila tudi sovoditeljica strankine poslanske skupine. Dolga leta je bila v sporu z drugimi vodilnimi v stranki, med drugim zato, ker ima zadržke do politike odprtih mej.
Levičarski samopravičniki pod drobnogledom
Vodstvu Levice, pa tudi drugih nemških strank levo od sredine, bo še večji trn v peti, ko bodo prebrali njeno novo knjigo Die selbstgerechten (sl. Samopravičniki), v kateri je vzela pod drobnogled tako imenovane levičarje življenjskega sloga (v izvirniku lifestyle-linken).
Knjiga je izšla 14. aprila letos, odlomke iz nje pa je objavil tudi nemški medij Focus. "Kaj je danes še levo? Kaj je desno? Tega številni ljudje ne vedo več. Samo o enem so še prepričani: to, kar se v javnosti povezuje z oznako levo, jim je pogosto nesimpatično. In do okolja, ki je povezano s to levico, so globoko nezaupljivi," je zapisala Wagenknechtova.
Boj proti revščini in izkoriščanju
Levica je nekoč, kot pravi Wagenknechtova, pomenila zavzemanje za večjo pravičnost in socialno varnost, za odpor in upor proti zgornjemu sloju deset tisoč najbolj bogatih ljudi. Zavezanost vsem, ki niso odraščali v bogati družini in ki delajo težko, pogosto zelo zamorjeno delo, da lahko preživijo.
Kot sovodja poslanske skupine Levice v nemškem zveznem parlamentu je bila Wagenknechtova v zelo slabih odnosih s takratno sopredsednico Levice Katjo Kipping. Jabolko spora med njima je bila tudi politika priseljevanja. Wagenknechtova se je namreč v nasprotju z večino v stranki zavzemala za bolj strogo politiko priseljevanja.
Levica naj bi te ljudi zaščitila pred revščino, poniževanjem in izkoriščanjem, jim odprla izobraževalne možnosti in možnosti za napredovanje ter jim olajšala življenje in jim ga naredila bolj urejeno in predvidljivo.
Levica in demokratična nacionalna država
Levičarji so verjeli v sposobnost oblikovanja politike v okviru demokratične nacionalne države in v to, da ta država lahko in mora korigirati trg.
Seveda so bili levičarji že od nekdaj del bojev proti pravni diskriminaciji, na primer del ameriškega gibanja za državljanske pravice v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, še piše Wagenknechtova.
Levica življenjskega sloga
"V levoliberalnem mainstreamu našega časa takšno tradicionalno levico pojmujejo kot staromodno in nazadnjaško. Danes v javni podobi prevladuje tip levice, ki mu pravim levica življenjskega sloga, saj zanjo v središču leve politike niso več družbeni in politično-ekonomski problemi, temveč vprašanja življenjskega sloga, potrošniških navad in moralnih stališč," ugotavlja Wagenknechtova.
Levico življenjskega sloga po mnenju Wagenknechtove v najčistejši obliki poosebljajo zelene stranke (na fotografiji voditelja nemških Zelenih Robert Habeck in Annalena Baerbock). Prav tako je levičarstvo življenjskega sloga postalo v večini držav prevladujoč trend tudi v socialdemokratskih, socialističnih in drugih levih strankah.
Ker so levičarji življenjskega sloga komajkdaj prišli v osebni stik s socialnim vprašanjem, jih to običajno le obrobno zanima. Želijo sicer pošteno in nediskriminatorno družbo, vendar pot do nje po njihovem mnenju ne vodi več skozi dolgočasne stare teme socialne ekonomije, torej plač, pokojnin, davkov ali zavarovanja za primer brezposelnosti, temveč predvsem skozi simboliko in jezik.
Svetovljani, ki si radi izmišljajo nove besede
Skladno s tem v vsakdanjem jeziku nenehno iščejo besede, ki bi lahko komu škodovale in se jim je od zdaj treba zato izogibati. Nato jih nadomestijo z novimi besednimi kreacijami, ki vsaj med strogimi verniki levičarstva življenjskega sloga vodijo v zelo samovoljne besedne oblike, te pa nimajo veliko skupnega z nemškim jezikom, poudarja Wagenknechtova.
Eno od prepričanj levičarjev življenjskega sloga je, da je nacionalna država zastarel model. Imajo se za svetovljane, ki s svojo državo nimajo veliko skupnega. Na splošno levica življenjskega sloga bolj kot tradicijo in skupnost ceni avtonomijo in samoizpolnitev.
Zavračanje tradicionalnih vrednot
"Tradicionalne vrednote, kot so uspešnost, skrbnost in trud, se jim ne zdijo kul. To še posebej velja za mlajšo generacijo, ki so jo v življenje nežno pospremili skrbni, večinoma premožni starši, ki so jih zasipavali z denarjem, tako da nikoli niso spoznali eksistenčnih družbenih strahov in pritiska, ki izhaja iz tega."
Wagenknechtova pravi, da obstajajo levičarji življenjskega sloga, ki prezirajo revne in slabo izobražene. Kot primer navaja demokratsko predsedniško kandidatko Hillary Clinton, ki je leta 2016 v ameriški volilni kampanji Trumpove podpornike označila za obžalovanja vredne ljudi oziroma bedne ljudi (v izvirniku deplorable). Podoben izraz za beli delavski razred je po mnenju Wagenknechtove tudi izraz bele smeti (white trash), ki so ga prav tako širili levoliberalci. V Nemčiji pa so priljubljen domnevni sovražnik tamkajšnjih levičarjev življenjskega sloga stari beli moški oziroma Alte weiße Männer v izvirniku.
Kot primer delovanja levičarjev življenjskega sloga Wagenknechtova med drugim izpostavlja njihov boj proti multinacionalki Unilever, ki ima v lasti nemško blagovno znamko Knorr.
Ko ciganska omaka čez noč izgine
Zaradi očitkov o rasizmu, ki so se pojavili na družbenih omrežij, je Unilever avgusta lani tako rekoč čez noč sklenil, da bo klasično cigansko omako (nem. zigeunersauce) preimenoval v omako iz paprike po madžarsko (nem. paprikasauce ungarische art).
Po drugi strani pa se v javnosti ni izpostavljalo tega, da je Unilever 550 delavcev Knorra, ki še delajo v glavni Knorrovi tovarni v nemškem mestu Heilbronn, istočasno s slovesom od ciganske omake prisilil v slabšo kolektivno pogodbo. Pospremil jo je z grožnjo, da bo v primeru njenega nesprejetja zaprl tovarno.
Molk o nižjih plačah in odpuščanju
Za zaposlene v Knorru to pomeni zmanjšanje števila zaposlenih, nižje izhodiščne plače, nižje povišanje plač in sobotno delo. V nasprotju s cigansko omako ni nič od tega prišlo na prve strani medijev po vsej državi ali celo spodbudilo levičarjev življenjskega sloga k zlivanju gnojnice na Twitterju, poudarja Wagenknechtova.
Lani poleti, v času protestov v ZDA po smrti temnopoltega Georgea Floyda, je val boja proti tako imenovanemu sistemskemu rasizmu pljusknil tudi v Nemčijo. Tako je tarča levice življenjskega sloga postala ciganska omaka (zigeunersauce) podjetja Knorr, češ da je žaljiva do Romov. Podjetje Unilever, ki ima v lasti Knorr, je hitro spremenilo ime omake v omako iz paprike po madžarsko.
"Toda to ni le boj proti imenom. Ne ustavijo se niti pred priljubljenimi knjigami, filmi in celo klasičnimi filozofi. Na njihovo žalost jim še ni uspelo uresničili zahteve po prepovedi hollywoodske uspešnice V vrtincu, ki je prejela osem oskarjev. Kanta in Rousseauja v okviru študija filozofije še vedno berejo na številnih univerzah, čeprav sta razsvetljenska misleca v levih krogih že dolgo izpostavljena kot rasista."
Vsi, ki se ne strinjajo z njimi, so za njih slabi ljudje
Najpomembnejši predstavnik klasične nemške filozofije Georg Wilhelm Friedrich Hegel še ni bil uničen, kljub odlomkom v besedilu, ki ga po mnenju italijanskih levičarskih intelektualcev nedvomno razkrivajo kot seksista, kar jih je spodbudilo h kampanji na Facebooku pod naslovom Sputiamo su Hegel (sl. Pljuvamo po Heglu).
Glede levičarjev življenjskega sloga je nekdanja sovoditeljica poslanske skupine Levice v bundestagu še zapisala, da za njih ljudje, ki odstopajo od njihovega miselnega kalupa, niso zgolj drugače misleči, temveč slabi ljudje, če ne celo ljudomrzniki ali nacisti.
22