Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleš Žužek

Sreda,
1. 7. 2015,
14.02

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Grčija dolg evro Slovenija

Sreda, 1. 7. 2015, 14.02

6 let, 7 mesecev

Koliko Grčija dolguje Sloveniji in drugim evrskim državam

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Slovenija je do Grčije izpostavljena v višini 1,6 milijarde evrov (bilateralno posojilo in poroštva). Skupaj so evrske države do Grčije izpostavljene v višini 276,6 milijarde evrov.

Država ob Egejskem morju v torek Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) ni vrnila 1,53 milijarde evrov, kar pomeni, da je postala plačilno nesposobna oziroma je v defaultu (pogovorno se za default uporablja tudi izraz bankrot).

Prav tako posojilodajalke (EU oziroma evrske države, Evropska centralna banka in IMF) Grčiji, ker ni pripravila sprejemljivega reformnega programa, niso podaljšale obstoječega programa pomoči. Ta se je tako iztekel v torek. Grški dolg

Grčija ima po podatkih z dne 15. junija letos (vir: nemški tednik Der Spiegel) 324,1 milijarde evrov dolga. Ta dolg je razdeljen takole:

Institucionalni upniki (to je del dolga, ki je skoraj v večini na plečih davkoplačevalcev evrskih držav):

141,9 milijarde evrov grškega dolga imajo evrske države v okviru EFSF

52,9 milijarde evrov dolga odpade na bilateralno posojilo iz leta 2010

31,9 milijarde evrov dolga odpade na IMF

20 milijard evrov dolga odpade na Evropsko centralno banko (ECB)

4,3 milijarde evrov dolga odpade na Banko Grčije

Neinstitucionalni (zasebni) upniki:

10,9 milijarde evrov dolga odpade na grške banke

62,2 milijarde evrov dolga odpade na druge upnike

Bilateralno posojilo evrskih držav iz leta 2010 Grčija je postala breme evrskih držav oziroma davkoplačevalcev v evroobmočju leta 2010, ko so dejansko bankrotirani egejski državi z bilateralnim posojilom priskočile na pomoč druge evrske države. 14 evrskih držav, med njimi tudi Slovenija, so Grčiji posodile 52,9 milijarde evrov.

Slovenski delež v tem posojilu je po podatkih ministrstva za finance znašal 0,498 odstotka, kar v znesku znaša 263,7 milijona evrov. Posojilo zapade 15. septembra 2041 z odlogom plačila glavnice za deset let. Do konca lanskega leta je Slovenija iz naslova obresti za posojilo prejela skupaj 17,6 milijona evrov.

Deleži drugih evrskih držav pri bilateralnem posojilu Poglejmo, kolikšen delež pri bilateralnem posojilu (uradno ime posojila v angleščini: Greek Loan Facility) imajo še druge evrske države, ki so sodelovale pri tej pomoči Grčije (vir: podatki nizozemskega Računskega sodišča):

Nemčija: 15,2 milijarde evrov

Francija: 11,4 milijarde evrov

Italija: 10 milijard evrov

Španija: 6,7 milijarde evrov

Nizozemska: 3,2 milijarde evrov

Belgija: 1,9 milijarde evrov

Avstrija: 1,1 milijarde evrov

Finska: 1 milijarda evrov

Irska: 347 milijonov evrov

Luksemburg: 140 milijonov evrov

Ciper: 110 milijonov evrov

Malta: 51 milijonov evrov

Estonija in Slovaška nista sodelovali. Zanimivo pa je, da nizozemsko računsko sodišče pri Sloveniji navaja znesek 243 milijonov evrov.

Poroštva evrskih držav v okviru sklada EFSF Leta 2012 so evrske države v okviru sklada za evropsko finančno stabilnost (European Financial Stability Facility oziroma s kratico EFSF) dala poroštva za pomoč Grčiji. Ta začasni reševalni mehanizem, ki je bil ustanovljen leta 2010, je dal pomoč tudi Portugalski in Irski.

Portugalska je iz EFSF dobila 26 milijard evrov pomoči, Irska 17,7 milijarde evrov, Grčija pa do zdaj 130,9 milijarde evrov (oziroma okoli 75 odstotkov vse pomoči iz EFSF). Slovensko poroštvo v EFSF je skoraj 1,6 milijarde evrov glavnice Egejski državi je v okviru te pomoči, ki je del drugega programa pomoči, ki se je uradno iztekel v torek, ostal na razpolago zadnji obrok v višini 1,8 milijarde, egejska država pa je imela na razpolago v okviru tega programa še 10,9 milijarde evrov za dokapitalizacijo grških bank (vir: sredino poročilo EFSF).

Po podatkih ministrstva za finance (Seznanitev vlade z informacijami o stanju v Grčiji iz 1. julija letos) je imela družba EFSF na dan 31. april letos izdanih 47 dolžniških vrednostnih papirjev v skupni višini 199 milijard evrov, za katere znaša poroštvo Slovenije milijardo evrov glavnice. S povečanjem deleža v posamezni izdaji na 120 oziroma 165 odstotkov se poroštvo Slovenije poveča na 1,59 milijarde evrov glavnice. Če glavnici prištejmo še natečene obresti, potem skupni znesek poroštva Slovenije v skladu EFSF znaša 1,77 milijarde evrov.

Slovenija skupno izpostavljena do Grčije v višini skoraj 1,6 milijarde evrov Slovenija je torej porok v višini najmanj 1,77 milijarde evrov. Glede na to, da je Grčija prejemnica okoli 75 odstotkov pomoči iz sklada EFSF, preračunani grški delež od 1,77 milijarde evrov znaša 1,33 milijarde evrov. Če dodamo še bilateralno posojilo v višini 263,7 milijona evrov, je skupni znesek slovenske izpostavljenosti do Grčije 1,59 milijarde evrov. Celotna, neposredna in posredna izpostavljenost Slovenije do Grčije velja v hipotetičnem primeru, da bi Grčija bankrotirala v celotnem znesku (sto odstotkov) in bi bila Slovenija pozvana za plačilo povečanih zneskov garancije (tj. 120 oziroma 165 odstotkov).

Poglejmo še, kolikšna je izpostavljenost drugih evrskih držav v okviru sklada EFSF do Grčije (75 odstotkov od celotnega poroštva držav v okviru EFSF):

Nemčija: 67,5 milijarde evrov

Francija: 50,7 milijarde evrov

Italija: 44,6 milijarde evrov

Španija: 29,6 milijarde evrov

Nizozemska: 14,3 milijarde evrov

Belgija: 8,6 milijarde evrov

Avstrija: 6,9 milijarde evrov

Finska: 4,5 milijarde evrov

Slovaška: 2,5 milijarde evrov

Estonija: 649 milijonov evrov

Luksemburg: 626 milijonov evrov

Malta: 232 milijonov evrov

Portugalska, Irska in Ciper nimajo poroštev v okviru EFSF. Kolikšna je skupna izpostavljenost posameznih evrskih držav do Grčije (bilateralno posojilo in poroštva), je vidno v zgornjem grafu.

Pomoč IMF in ECB Grčiji Grčiji je pomagal tudi IMF. Ta je po podatkih EFSF do zdaj dal egejski državi 34,8 milijarde evrov posojil. Delež kvote Slovenije v IMF znaša 0,12 odstotka.

ECB je upnik 20 milijard evrov grškega dolga. Delež Banke Slovenije v kapitalu ECB je 0,3455 odstotka (države evroobmočja imajo 70 odstotkov kapitala). Delež 0,49 odstotka pa je slovenski delež v kapitalu ECB med državami evroobmočja. Ne pozabimo še, da je ECB v okviru programa ELA (izredna likvidnostna pomoč) grškim bankam namenila 90 milijard evrov.

Ne spreglejte