Nedelja, 7. 3. 2021, 19.20
2 leti, 10 mesecev
Kitajska se z novimi milijarderji pripravlja na naskok na ZDA
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,35
8
Milijarderju Žongu Šanšanu je lani med vsemi kitajskimi bogataši uspelo najbolj povečati premoženje. Tako ima zdaj pod palcem 550 milijard juanov, kar preračunano v ameriške dolarje znaša 85 milijard. Pijačarski in farmacevtski mogul Šanšan je tako postal najbogatejši med 1.058 kitajskimi dolarskimi milijarderji.
Svetovno pandemijo novega koronavirusa je do zdaj še najbolj spretno izkoristila Kitajska. Ta država je lani kljub pandemiji gospodarsko rasla, zaradi česar naj bi že v nekaj letih prehitela ZDA in postala največje gospodarstvo na svetu.
Ko so v začetku lanskega leta s Kitajske prihajala prva poročila o novem, skrivnostnem virusu, se je vse še zdelo kot kakšna lokalna kitajska eksotična zgodba, ki ne bo vplivala na preostali svet.
Strah pred negativnimi gospodarskimi posledicami
Ko je Kitajska odrezala od sveta milijonsko velemesto Wuhan in nato še celotno provinco Hubej ter začela uveljavljati stroge zajezitvene ukrepe, pa so se po svetu že pojavile tudi prve skrbi glede gospodarskih posledic.
Eden tistih, ki so prvi opozarjali na gospodarske posledice pandemije, je bil Nemec Jörg Wuttke, vodja trgovinske zbornice EU na Kitajskem. Ker je Kitajska zaradi zajezitvenih ukrepov začasno skorajda omrtvila gospodarstvo in pretrgala trgovinske tokove s svetom, je Wuttke februarja lani v pogovoru z nemškim Die Weltom opozarjal zlasti na dejstvo, da se bo Evropa kmalu soočila s pomanjkanjem nekaterih izdelkov, na primer zdravil.
Pretrgane dobavne verige
To so bili dnevi, ko se virus še ni razdivjal po stari celini in se je zdelo, da bo Evropo tepla predvsem prekinitev trgovinskih oziroma dobavnih tokov s Kitajsko, v težavah pa bodo zaradi kitajskih zajezitvenih ukrepov tudi evropska podjetja, ki poslujejo v tej državi.
Kitajska je v zadnjih desetletjih postala nekakšna tovarna sveta. Pred izbruhom pandemije je tako v Evropo iz Kitajske vsak dan prišlo blago v vrednosti milijarde evrov. Kitajski zajezitveni ukrepi so v začetku lanskega leta začasno pretrgali trgovinske tokove in dobavne verige, saj številne ladje iz kitajskih pristanišč niso mogle odplute proti EU.
Nato so začeli prihajati srhljivi posnetki iz italijanskih bolnišnic, virus pa se je vse bolj širil tudi drugod po Evropi. Sredi marca je bila stara celina že v stanju vsesplošnega preplaha. Zapirale so se meje med državami, zaradi česar so gospodarski tokovi oslabeli. Gospodarska škoda je bila še večja zaradi zapiranja javnega in gospodarskega življenja znotraj držav.
Kitajska ukrotila virus, Evropi to še ni uspelo
Toda zajezitveni ukrepi so bili na splošno gledano v Evropi prepozni, zaradi česar stari celini ni uspelo že v kali zatreti širjenja nevarnega virusa. Zajezitveni ukrepi ter omejitve javnega in gospodarskega življenja so zato še vedno stalnica evropskega življenja.
Na drugi strani je Kitajcem uspelo še dovolj zgodaj ustaviti širjenje virusa, zaradi česar so lahko spet zagnali svoje gospodarstvo s polno močjo. Kitajska je bila tako lani edina od največjih svetovnih gospodarstev, ki je imela gospodarsko rast.
Kitajska rast in padec drugih velikih svetovnih gospodarstev
Po podatkih, ki jih je objavil britanski Daily Mail, je imela Kitajska lani 2,3-odstotno gospodarsko rast. To je seveda precej manj od napovedi pred izbruhom pandemije, a primerjalno gledano je to odličen uspeh. ZDA, ki imajo za zdaj še največje gospodarstvo na svetu, so imele lani 3,7-odstotni padec.
Wuhan je bil v prvi polovici leta 2020 za nekaj mesecev dobesedno odrezan od sveta, njegovi prebivalci pa tako rekoč zaprti v svojih stanovanjih. Konec lanskega leta, ko je bila Evropa na udaru drugega vala, pa so se skoraj v posmeh Zahodu prebivalci Wuhana lahko brez strahu pred virusom udeleževali množičnih zabav.
Nemško gospodarstvo, ki je lokomotiva celotnega evropskega gospodarstva, se je lani skrčilo za pet odstotkov. Še slabše je bilo na Japonskem, kjer so imeli 5,3-odstotni padec. Francija in Italija, drugo in tretje največje gospodarstvo v EU, sta imeli 9,1-odstotni padec. Vzpenjajoča se Indija je imela lani 9,9-odstotni padec, Velika Britanija pa kar 11,2-odstotni.
Kitajska gospodarska številka ena že leta 2028?
Ameriški inštitut Cebr (Centre for Economics and Business Research oziroma Center za ekonomijo in poslovne raziskave po slovensko) je v svoji študiji napovedal, da bo Kitajska zaradi boljšega spoprijema s pandemijo že leta 2028, torej pet let prej, kot so bile prejšnje napovedi, prehitela ZDA in postala največje gospodarstvo na svetu.
Znak kljub svetovni pandemiji cvetočega kitajskega gospodarstva je tudi povečanje števila kitajskih milijarderjev. Po podatkih iz letošnjega Hurunovega poročila (Hurun report 2021 v izvirniku) je lani Kitajska dobila kar 259 novih dolarskih milijarderjev. Več kot celoten preostali svet skupaj.
Kitajska ima zdaj več kot tisoč milijarderjev
Kitajska ima zdaj skupaj 1.058 milijaderjev. Na drugi strani so ZDA lani dobile 70 novih milijarderjev, tako da jih imajo zdaj skupaj 696. Takšni trendi so sicer že nekaj let. Kitajska je namreč v zadnjih petih letih dobila 490 novih milijarderjev, ZDA le 160.
Peking ni samo kitajska prestolnica, ampak tudi mesto z največjim številom milijarderjev na svetu.
Zaradi velikega števila kitajskih milijarderjev ne preseneča podatek, da je v svetovni deseterici mest z največjim številom milijarderjev kar šest kitajskih. Največ milijarderjev – tako na Kitajskem kot na svetu – živi v Pekingu, piše Daily Mail.
Novi najbogatejši Kitajec
Povečanje števila kitajskih milijarderjev je v veliki meri zasluga cvetočega kitajskega delniškega trga, ki je lani dosegal najboljše rezultate v zadnjih desetih letih. Prav po zaslugi cvetoče borze je Kitajska dobila tudi novega najbogatejšega moža – Žonga Šanšana.
67-letni Šanšan, nekdanji gradbeni delavec, je lastnik dveh velikih podjetij. Prvo je Nangfu Spring, podjetje za proizvodnjo čaja, kave, sokov in ustekleničena vode, drugo pa biofarmacevtsko podjetje Wantai.
Kitajsko odklapljanje od ZDA in EU?
Obe njegovi podjetji sta šli lani na borzo, zaradi česar je Šanšan povečal svoje premoženje na 85 milijard dolarjev in po Hurunovem poročilu s prvega mesta sklatil spletnega veletrgovca Jacka Maja.
Jack Ma, ki ima zadnje čase težave s kitajsko komunistično oblastjo, je po zadnjem Huronovem poročilu s položaja najbogatejšega Kitajca padel na četrto mesto. Ma ima pod palcem 360 milijard juanov, kar znaša približno 55,7 milijarde dolarjev.
Za Kitajsko pa naj bi bilo zadnje čase tudi značilno, da se skuša vse bolj "odklapljati" od ZDA in EU. Razlogi za to naj bi bili trgovinska vojna z ZDA, pandemija korone in vzpon protekcionizma, opozarja na začetku članka omenjena trgovinska zbornica EU, ki jo vodi Nemec Wuttke.
Slabi časi za evropska gospodarstva?
Zbornica v svoji nedavni študiji, ki jo je izdelala skupaj z berlinskim inštitutom Merics, našteva, kakšne bi bile lahko negativne posledice kitajskega "odklapljanja" za evropska gospodarstva: motnje v dobavnih verigah, izguba tržnih deležev na kitajskem trgu, izguba naložb in delovnih mest.
V najslabšem primeru kitajskega "odklapljanja", svari zbornica, bi lahko bila evropska podjetja delno ali celo popolnoma izrinjena iz kitajskega trga, piše spletna stran nemške javne radiotelevizije ARD.
Kitajska krepi svoj vpliv z dobavami cepiv
Seveda pa se Kitajska ne bo nikoli popolnoma samoosamila. Pandemijo novega koronavirusa je tako že kmalu izrabila za širjenje svojega vpliva, na primer s propagandno dobro podkrepljenim pošiljanjem zaščitne opreme drugim državam.
Kitajska je številnim državam po svetu ponudila za pol milijarde odmerkov cepiva proti novemu koronavirusu.
V zadnjem času pa Kitajska krepi svoj vpliv z dobavami svojih cepiv, ki jih izdelujeta podjetji Sinovac in Sinopharma. Kitajska cepiva se uporabljajo že v 25 državah po svetu, kmalu bo sledilo še enajst novih držav, poroča AP.
Kitajska tarča so revne in srednje razvite države
Kitajska tarča so zlasti revne in srednje razvite države, ki si težko privoščijo Pfizerjeva in Modernina cepiva. Še zlasti zato, ker večina teh zahodnih mRNK cepiv pokupijo bogate države. Po podatkih raziskovalcev z ameriške univerze Duke so od skupno 7,8 milijard odmerkov cepiv kar 5,4 milijard odmerkov že vnaprej kupile bogate države.
8