Torek, 10. 9. 2019, 10.59
4 leta, 7 mesecev
Lenarčiču resor za krizno upravljanje, hrvaška komisarka bo tudi podpredsednica #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,32
38
Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen je slovenskemu kandidatu za evropskega komisarja Janezu Lenarčiču dodelila resor kriznega upravljanja.
Na spletni strani Evropske komisije je v razdelku o kriznem upravljanju navedeno, da gre za upravljanje sistema zaščite in reševanja v primeru naravnih nesreč, terorizma, kibernetskih groženj.
"Resor naslavlja zelo pomemben del odzivanja EU na aktualne globalne izzive, ki terjajo trajnostno naravnano, usklajeno in inovativno delovanje Evropske unije (EU) ter držav članic. Za učinkovito pomoč bo treba zagotoviti dovolj zmogljivosti za zaščito ljudi, okolja in premoženja," je v prvem odzivu povedal Janez Lenarčič. Po njegovem gre za pomembno, a hkrati zelo zahtevno področje dela EU, saj gre za reševanje življenj in pomoč ljudem v stiski.
Von der Leynova piše Lenarčiču; kaj bodo njegove naloge?
V pismu Lenarčiču je von der Leynova zapisala, da bo kot komisar za krizno upravljanje koordinator odzivanja na krize, kjer pogreša "doslednejši in bolje integriran pristop EU". Zato od Lenarčiča pričakuje, da se bo v prihodnjih petih letih osredotočil na zagotavljanje tega, da bo imela EU vsa orodja in zmogljivost hitrega in učinkovitega odzivanja tako v Evropi kot drugod po svetu.
Njegove naloge bodo:
- koordiniranje evropskega odzivanja na krize in krepitev vloge Centra za usklajevanje nujnega odziva;
- iskanje možnosti za izboljšanje preprečevanja kriz in pripravljenost nanje (tudi pomoč članicam pri razvijanju nacionalnih in lokalnih strategij za obvladovanje tveganj ter izboljšanje dostopa do sistemov zgodnjega opozarjanja);
- iskanje možnosti za sodelovanje Centra za usklajevanje nujnega odziva pri odzivanju na nove in nastajajoče grožnje;
- promocija okrepljenega evropskega mehanizma za civilno zaščito (rescEU) in s tem povezano tesno sodelovanje s članicami EU za zagotovitev ustreznega števila in vrste sredstev, zlasti za gasilce, zdravstvene krize in dogodke, povezane s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi grožnjami.;
- sodelovanje z drugimi komisarji in integriran pristop, ki bo zagotavljal usklajenost humanitarnih, razvojnih, varnostnih in drugih politik s ciljem zagotavljanja boljše povezanosti nujne pomoči in dolgoročnih rešitev;
- sodelovanje z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom unije, Špancem Josepom Borrellom, in prizadevanje, da Evropa igra dejavno in vodilno vlogo v globalnih dialogih o humanitarnih zadevah, še zlasti v okviru Združenih narodov, ter da bo v vseh mednarodnih forumih močna zagovornica mednarodnega humanitarnega prava;
STA
Kaj bodo delali sosedje?
Avstrijskemu kandidatu Johannesu Hahnu je pripadlo področje proračuna, Hrvatici Dubravki Šuica področje demografije in demokracije (kot pišemo v nadaljevanju pa tudi podpredsedniško mesto), Madžaru Laszlu Trocsanyjiju področje širitve (tega so v špekulacijah pripisovali Sloveniji), Italijanu Paolu Gentiloniju pa področje gospodarstva.
The distribution of portfolios to Commissioners-designate.#vdLcommission #EUstrivesformore
— European Commission 🇪🇺 (@EU_Commission) September 10, 2019
Learn more → https://t.co/3PX7FiorEV pic.twitter.com/P6LEaubFaQ
Vestagerjeva ostaja komisarka za konkurenco
Nemka je tri komisarje imenovala za izvršne podpredsednike.
Nizozemca Fransa Timmermansa iz vrst socialistov, ki je bil njen konkurent za predsedniško mesto, je pooblastila za vodenje zelenega dogovora, tako imenovanega "green deala". Gre za enega njenih osrednjih projektov, v okviru katerega načrtuje pripravo evropske podnebne zakonodaje.
Druga konkurentka von der Leynove za predsedniško mesto, Danka Margrethe Vestager iz vrst liberalcev, ki je trenutno komisarka za konkurenco, bo to področje pokrivala tudi v prihodnjem mandatu. Hkrati je postala podpredsednica za digitalno Evropo. Tudi to je eden od prioritetnih projektov Nemke.
Latvijec Valdis Dombrovskis, ki je zdaj podpredsednik komisije, pristojen za evro in socialni dialog ter tudi za finančno stabilnost, bo v novi sestavi podpredsednik za gospodarstvo.
Manj birokracije, več stika z ljudmi?
"Želimo zajeti staro in mlado, vzhod in zahod, sever in jug," je ob predstavitvi nove sestave komisije povedala njena bodoča predsednica Ursula von der Leyen.
"Želimo zajeti staro in mlado, vzhod in zahod, sever in jug," je ob predstavitvi nove sestave komisije povedala njena bodoča predsednica Ursula von der Leyen.
Poleg spolne uravnoteženosti (med kandidati je 13 moških in 13 žensk) je pri delitvi resorjev po lastnih besedah zasledovala tudi cilj geografske uravnoteženosti. Na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi kandidatov je poleg tega napovedala nekaj "operativnih" sprememb:
- Vsi člani in članice kolegija bodo v prvi polovici svojega mandata obiskali vse države članice. Poleg prestolnic bi morali obiskati in spoznati tudi regije, v katerih živijo in delajo Evropejci in Evropejke, je dejala Nemka.
-
Seje kolegija bodo brezpapirne in digitalne, s čimer se želi Bruselj premakniti v digitalno dobo.
- Ko bo komisija oblikovala nove zakone in druge predpise, bo za zmanjšanje birokracije delovala po načelu "en sprejet, en razveljavljen".
Slovenskemu kandidatu Janezu Lenarčiču je pripadel resor kriznega upravljanja.
Hrvaška komisarka bo tudi podpredsednica
Še pet članov ekipe je dobilo naziv podpredsednika. Ena od teh je Hrvatica Dubravka Šuica, ki bo komisarka za demografijo in demokracijo. "Dubravka ve, kako delujejo mesta in regije. Bila je županja Dubrovnika, članica nacionalnega parlamenta. Prihaja iz naše najmlajše članice Hrvaške," je v obrazložitvi dejala von der Leynova.
Preostali podpredsedniki so še Margiritis Schinas (komisar za evropski življenjski stil), dozdajšnja komisarka za pravosodje, Čehinja Vera Jourova bo komisarka za vrednote in transparentnost, Slovak Maroš Šefčovič za medinstitucionalne odnose, Španec Josep Borrell pa bo v novi sestavi visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko (drugače povedano "zunanji minister" EU).
Kdo je dobil katero področje?
Objavljamo celoten seznam kandidatov za komisarje:
Frans Timmermans (Nizozemska): podnebno ukrepanje, izvršni podpredsednik za zelene teme
Margrethe Vestager (Danska): konkurenca, izvršna podpredsednica za digitalne teme
Valdis Dombrovskis (Latvija): finančne storitve, izvršni podpredsednik za gospodarske teme
Dubravka Šuica (Hrvaška): demokracija in demografija; podpredsednica
Vera Jourova (Češka): vrednote in transparentnost; podpredsednica
Margaritis Schinas (Grčija): zaščita evropskega načina življenja; podpredsednik
Maroš Ševfovič (Slovaška): medinstitucionalni odnosi in prihodnost; podpredsednik
Josep Borrell (Španija): visoki zunanjepolitični predstavnik; podpredsednik
Johannes Hahn (Avstrija): proračun in administracija
Didier Reynders (Belgija): pravosodje
Mariya Gabriel (Bolgarija): inovacije in mladi
Stella Kyriakides (Ciper): zdravstvo
Kadri Simson (Estonija): energija
Jutta Urpilainen (Finska): mednarodno partnerstvo
Sylvie Goulard (Francija): notranji trg
Phil Hogan (Irska): trgovina
Nicolas Schmit (Luksemburg): delovna mesta
Paolo Gentiloni (Italija): gospodarstvo
Januzsz Wojciechowski (Poljska): kmetijstvo
Elisa Ferreira (Portugalska): kohezija in reforme
Laszlo Trocsanyi (Madžarska): širitev
Rovana Plumb (Romunija): promet
Helena Dalli (Malta): enakopravnost
Ylva Johansson (Švedska): notranje zadeve
Janez Lenarčič (Slovenija): krizno upravljanje
Virginijus Sinkevičius (Litva): okolje in oceani
Zakaj je kandidatov le 25, če ima Evropska unija (EU) 28 članic? Domovina von der Leynove Nemčija nima komisarja, španski kandidat Borrell bo v novi sestavi visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, Velika Britanija pa zaradi načrtovanega izhoda iz EU ni predlagala svojega kandidata.
Delati začnejo novembra
Razdelitev von der Leynove sicer ni dokončna. Vseh 25 kandidatov za komisarje in tudi Borrel bo moralo namreč prestati še triurno zaslišanje v Evropskem parlamentu, ki na koncu odloča o njihovem imenovanju na položaj. Von der Leynova je edina, ki ji je parlament že podelil petletni mandat.
Zaslišanja bodo potekala med 30. septembrom in 8. oktobrom. Od 8. do 21. oktobra bodo potekale evalvacije posameznega kandidata, v tem času pa imajo posamezniki tudi možnost, da odstopijo od kandidature (to je na primer pred petimi leti, po neuspešni predstavitvi v bruseljskem parlamentu, storila Alenka Bratušek).
Evropski parlament naj bi o novi komisiji glasoval na plenarnem zasedanju, ki bo od 21. do 24. oktobra, pri čemer omenimo, da parlament ne more zavrniti posameznega kandidata, temveč le celotno ekipo.
Komisija bo v novi sestavi začela delati prvega novembra.
Lenarčič tudi na Twitterju
Kot zanimivost, slovenski komisarski kandidat Lenarčič je bil do zdaj edini kandidat za evropskega komisarja brez računa na družbenem omrežju Twitter. Danes se je vpisal tudi on in v prvi objavi zapisal, da se veseli plodnih razprav.
Hello Twitter! I guess as the current Permanent Representative of Slovenia to the EU and now also 🇪🇺 Commissioner-designate from 🇸🇮 it was about time I join this community😀 Looking forward to some fruitful exchange! #myfirstTweet
— Janez Lenarčič (@JanezLenarcic) September 10, 2019
38