Karadžić za izbruh vojne v BiH obtožuje Bošnjake

Karadžić, ki se brani sam, je prvi dan predstavitve svoje obrambe za izbruh vojne v BiH obtožil Bošnjake. Poudaril je, da v svoji obrambi ne bo branil sebe, ampak "veličino" srbskega naroda, ki se je v BiH "500 let boril za obstoj". Med vojno med letoma 1992 in 1995, ki je zahtevala več kot 100.000 življenj, pa so se bosanski Srbi borili za "pravično in sveto stvar", je dejal Karadžić, ki je obtožen genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. "Ni bilo niti misli, kaj šele načrta o etničnem čiščenju" "Edini načrt, ki smo ga imeli, je bila ohranitev naših glav, premoženja in ozemlja," je dejal 64-letni Karadžić, ki se je sicer izrekel za nedolžnega v vseh točkah obtožnice. Napovedal je, da bo dokazal, da "ni bilo niti misli, kaj šele načrta" o etničnem čiščenju, za vodenje katerega proti Bošnjakom in Hrvatom ga med vojno v BiH obtožuje haaško tožilstvo.

"Vojna ni bila v skladu s srbskimi interesi" Cilj bosanskih Srbov po njegovih besedah ni bilo oblikovanje Republike srbske, ampak ohranitev Jugoslavije. Če bi jim bila zagotovljena srbska konstitutivna enota, pa bi bili pripravljeni sprejeti neodvisno državo BiH, je dodal. Vojna ni bila v skladu s srbskimi interesi, saj so že imeli, kar so hoteli, Jugoslavijo, je dodal.

Za izbruh vojne obtožuje "bošnjaške fundamentaliste" Karadžić je za izbruh vojne obtožil "fundamentalistično jedro" glavne bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDA), ki je vodilo "vojno politiko" v korist Bošnjakov na škodo "krščanske večine - Srbov in Hrvatov". Kot osnovni cilj tega jedra SDA pa je izpostavil oblikovanje islamistične države na podlagi "nezakonite odcepitve".

Krivdo za vojno pripisuje tudi Zahodu Bistvo zahteve SDA je bila, da je BiH "stoodstotno njihova", Srbi in Hrvati pa morajo poslušati, je dejal Karadžić, ki meni, da je politika te stranke še danes enaka, dokler bo tako, pa "mirne BiH ne bo". Sebe je opisal tudi kot naklonjenega kompromisu, tudi v mednarodnih pogajanjih, saj naj bi med vojno izrazil pripravljenost na sprejem "štirih od petih mirovnih predlogov", medtem ko SDA ni bila naklonjena niti enemu. Za izbruh, vodenje in podaljševanje vojne pa je krivdo pripisal tudi zahodnim silam na čelu z Nemčijo, ki so prezgodaj priznale neodvisnost Hrvaške in BiH.

Pokol v Srebrenici je bil "reakcija na provokacije" Karadžić, ki je obtožen za genocid zaradi pokola več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici, je ta najhujši zločin po 2. svetovni vojni označil kot "reakcijo na provokacije" bošnjaških sil v tej enklavi.

Karadžić, ki je obtožen tudi zaradi obleganja Sarajeva, je za smrt več kot 200 ljudi, kolikor so zahtevale eksplozije na sarajevski tržnici Markale februarja 1994 in avgusta 1995 ter žrtve v obstreljevanju na čakajoče ljudi v vrsti za kruh leta 1992 obtožil "oblasti v Sarajevu". Streljanje na lasten narod, da bi za to okrivili Srbe, pa je označil za del ideologije teh oblasti.

O taboriščih za nesrbsko prebivalstvo ne ve nič Karadžić prav tako ne ve ničesar o taboriščih za več tisoč nesrbskih prebivalcev in njihovem mučenju. Kot je dejal, je šlo le za "zasebne centre za ljudi, ki zaradi bojev niso imeli kam in so te centre sami upravljali".

Karadžić bo predstavitev glavnih smernic svoje obrambe nadaljeval še v torek, v sredo pa naj bi tožilstvo začelo predstavitev dokazov z nastopom prvih prič. Karadžić je sicer zahteval več kot trimesečno preložitev začetka dokaznega postopka, a je sodišče to zavrnilo. Karadžić se je na to že pritožil.

Prvič od začetka sojenja se je udeležil obravnave Karadžić se je s tem prvič od začetka sojenja oktobra lani udeležil kake obravnave. Prve tri dni sojenja je bojkotiral, češ da nima dovolj časa za pripravo obrambe, potem ko je tožilstvo teden dni pred začetkom sojenja 27. oktobra lani predstavilo spremenjeno obtožnico. Nato so nadaljevanje sojenja preložili. Da bi preprečili nadaljnje zamude in preložitve, so mu dodelili zagovornika po službeni dolžnosti, Britanca Richarda Harveyja.