Četrtek, 9. 6. 2016, 4.12
6 let, 6 mesecev
Kako razumni so Britanci, bodo zmagale njihove koristi ali ideologija?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,83
2
Čez dva tedna bodo Britanci odločali o tem, ali bodo zapustili Evropsko unijo. Za Slovenijo neposrednih posledic morebiten izstop ne bi prinesel, bolj pa bi vplival na Nemčijo, od katere je Slovenija ključno odvisna, pravi ekonomist Rasto Ovin.
Zagovorniki izstopa Velike Britanije iz Evropske unije trdijo predvsem, da ima država znotraj povezave vedno manj suverenosti in da ne more učinkovito nadzorovati priseljevanja.
23. junija bodo v Veliki Britaniji na referendumu odločali, ali bo država izstopila iz Evropske unije. Javnomnenjske raziskave napovedujejo zelo tesen izid, saj se razkorak med deležem podpornikov in nasprotnikov izhoda iz EU (brexita) zmanjšuje. Kljub temu poslovni portal bloomberg.com možnost za brexit danes ocenjuje kot 24-odstotno.
Predreferendumska debata se je zožila na dve glavni vprašanji.
Zagovorniki brexita: več suverenosti in nadzor nad priseljevanjem
Zagovorniki izhoda iz EU trdijo zlasti, da Velika Britanija, če ostane v EU, ne more nadzirati pritoka migrantov, saj se ti zaradi načela prostega pretoka oseb lahko prosto gibljejo po EU, potem ko so vanjo zakonito vstopili. Velika Britanija jih dnevno sprejme povprečno okoli 500.
Sklicujejo se tudi na to, da Velika Britanija na račun EU izgublja svojo suverenost.
Britanski premier David Cameron vodi močno proevropsko kampanjo.
Nasprotniki: brexit bi pomenil gospodarsko katastrofo
Nasprotniki brexita izpostavljajo predvsem negativne posledice, ki bi jih ta prinesel gospodarstvu.
Predsednik vlade David Cameron je februarja z EU dosegel dogovor o posebnem statusu VB, s katerim se je želel izogniti britanskemu izhodu iz EU. Dogovor je prinesel spremembe glede omejitev socialnih pravic nebritanskih delavcev na Otoku, odnosa med članicami z evrom in brez njega, suverenosti držav in konkurenčnosti.
Cameron trdi, da bi bil brexit gospodarska katastrofa za VB, saj izvoz v EU predstavlja skoraj polovico celotnega britanskega izvoza. Pomenil bi tudi leta negotovosti za finančne trge, naložbe in celotno gospodarstvo. Vrednost funta je že v času priprav na referendum v zadnje pol leta padla s 104 na 95 odstotkov glede na vrednost evra. OECD do leta 2020 v primeru brexita napoveduje 3,3-odstotni padec BDP v Veliki Britaniji in 0,9-odstotnega v EU.
Ekonomist Rasto Ovin pravi, da bi brexit na Slovenijo vplival zlasti prek nemškega gospodarstva.
"Gospodarstvo hoče velik trg"
"Vsekakor upamo, da do brexita ne bo prišlo. Predvsem ne smemo pozabiti, kako je EU nastala. Gospodarstvo hoče velik trg. Čudim se, da tisti, ki odločajo o EU, tega ne upoštevajo," pravi ekonomist Rasto Ovin.
"Vprašanje je le, koliko bi se zmanjšala aktivnost med Nemčijo in Veliko Britanijo oziroma britanski delež pri poslih znotraj EU. Slovenija kot zelo majhna država je le 'policy taker', ne delamo svoje politike, mi smo samo zraven. Slovenija je seveda najbolj vezana na Nemčijo, njihovo gibanje BDP zelo vpliva na Slovenijo. Težko bi pa videl neposredne gospodarske posledice za Slovenijo," je dejal Ovin.
Opozarja pa na politične posledice. Pravi, da bi se ob britanskem izstopu protievropsko razpoloženje širilo tudi drugam. "Povečalo bi se nezadovoljstvo v povezavi z EU. Toda ljudje pozabljajo, da imajo visoko raven dohodka in visok standard prav zaradi zahodne družbe. Mislijo tudi, da je varnost, ki smo jo uspeli vzpostaviti v Evropi, sama po sebi umevna."
"Spremenilo bi se ravnovesje moči med največjimi članicami v Uniji in vplivov različnih ključnih pristopov do ideje evropskega združevanja," trdi Igor Senčar.
"Za Slovenijo je trdna Evropa življenjskega pomena"
Nekdanji stalni predstavnik Slovenije pri EU Igor Senčar poleg posledic za finančne trge, naložbe in tujce, ki prebivajo v VB, posebej opozarja na to, da "bi izstop Združenega kraljestva spremenil strateško situacijo Evrope, zmanjšal njeno strateško čvrstost. Spremenilo bi se tudi ravnovesje moči med največjimi članicami v Uniji in vplivov različnih ključnih pristopov do ideje evropskega združevanja".
"Ob vsem tem se lahko zastavlja skušnjava, da bi izpred oči zgubili širšo sliko in začeli le preračunavati, ali neposredne, takojšnje koristi članstva odtehtajo trenutne stroške. Takšna pot bi vodila v fragmentacijo," opozarja Senčar. "Upati je, da bi, po morebitni odločitvi Britancev za izstop iz EU, po začetnem šoku ter pretresih in ob neizbežnih globokih dolgoročnih posledicah na političnih ravneh prevladala strateška prisebnost in da se bi vodstva preostalih članic posvetila skupnim problemom in izboljševanju delovanja Unije ter za njeno poglobitev in učvrstitev pripravila potreben in za to predviden političen proces."
Senčar je prepričan, da bo edino dokončanje projekta združene Evrope prineslo stabilnost. "Za Slovenijo je trdna, tesno povezana Evropa, ki se bo znala učinkoviteje soočiti z omenjenimi izzivi, življenjskega pomena. Zato moramo nadaljevati gradnjo takšne Evrope. Močno upam, da skupaj z britanskimi prijatelji," je dejal.
2