Sobota, 10. 12. 2016, 17.47
7 let, 1 mesec
Kako naftni šejki krojijo življenje Slovencev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,45
4
Cena nafte se je v zadnjem obdobju, potem ko se je Opec odločil za znižanje količine načrpanega črnega zlata, spet dvignila. Poglejmo podrobneje, kaj vse vpliva na ceno nafte.
Nafta je dolga časa veljala za poceni surovino. Po drugi svetovni vojni je tako v zahodnih industrijskih državah kot glavni energent počasi izpodrinila dražji premog. Nizka cena nafte, ki je poleg goriva nepogrešljiva tudi v kemični industriji, je bila eden od temeljev gospodarskega vzpona in blaginje Zahoda po drugi svetovni vojni.
Naftni embargo leta 1973
Julija 1973 je bilo tako treba za sod surove nafte (ta vsebuje 159 litrov) odšteti tri ameriške dolarje (preračunano v današnje cene to znaša 19,43 ameriškega dolarja oziroma 18,3 evra). Toda to je bilo zatišje pred viharjem.
Arabske izvoznice nafte so namreč oktobra 1973 razglasile prepoved prodaje nafte zahodnim državam, ki so podpirale Izrael. Embargo, ki se je končal marca 1974, je pomenil začetek višanja cen nafte. Spomladi 1974 je bila cena soda nafte, če preračunamo v zdajšnje cene, že nad 50 dolarjev (47 evrov).
Arabski šejki so svoje zobe prvič pokazali oktobra 1973, ko so proti zahodnim državam, ki so podpirale Izrael, uvedli naftno embargo. Nizozemska je na primer zaradi pomanjkanja bencina uvedla dneve brez motornih vozil. Na fotografiji: skupina jezdecev v Amsterdamu novembra 1973 na dan brez motornih vozil. Socialistične države, torej tudi Titova Jugoslavija, ki so bile na strani arabskih držav, seveda niso doživele embarga. Je pa za socialistično Jugoslavijo bil veliko bolj hud udarec druga naftna kriza, ki je izbruhnila leta 1979. Ker ni bilo deviz za nakup dražje nafte, je komunistična oblast uvedla bone za bencin in sistem par-nepar.
Druga naftna kriza leta 1979
Drugi naftni šok je svet doživel leta 1979, ko je nastala panika zaradi islamske revolucije v Iranu. Cene so spet poskočile, še zlasti, ko je izbruhnila iraško-iranska vojna. Maja 1980 je cena soda, če preračunamo v današnje cene, dosegla skoraj 117 ameriških dolarjev (110 evrov).
Poleg političnih pretresov pa ceno nafte močno krojijo tudi odločitve Opeca. To je organizacija proizvajalk oziroma izvoznic nafte, ki je bila ustanovljena leta 1960 v Bagdadu. Opec ima sedež blizu Slovenije, in sicer na Dunaju.
Opel ima trenutno 13 članic (Alžirija, Angola, Ekvador, Gabon, Iran, Irak, Kuvajt, Libija, Nigerija, Katar, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Venezuela). Osrednjo vlogo v naftnem kartelu, kot tudi pravijo Opecu, ima Savdska Arabija. Na fotografiji: katarski minister za energetiko Mohamed bin Saleh Al-Sada, ki predseduje organizaciji izvoznic nafte.
Dogovor o količini načrpane nafte
Članice Opeca, te trenutno skupno načrpajo okoli 33,2 milijona sodov nafte na dan oziroma tretjino vse svetovne nafte, vplivajo na njeno ceno s tem, da praviloma na vsaki dve leti določijo količino načrpane nafte v prihodnjen dvoletnem obdobju. Povečanje kvot zniža ceno črnega zlata, zmanjšanje kvot pa jo dvigne.
Tako je novembrska odločitev Opeca, s katero je soglašala tudi Rusija, ki ni članica naftnega kartela, da prvič po letu 2008 zniža količino načrpane nafte na 32,5 milijona sodov na dan, že pognala cene nafte navzgor. Trenutno je za sod surove nafte treba odšteti 52,99 dolarja (49,8 evra). Nove kvote bodo začele veljati 1. januarja prihodnje leto.
Večje kot je povpraševanje, višja je cena
Na ceno nafte pa seveda vpliva tudi povpraševanje po črnem zlatu. Ko je svetovno gospodarstvo v obdobju globalizacije raslo in so bile vse bolj naftno "pogoltne" tudi Kitajska in druge razvijajoče se države, je cena rasla.
Po podatkih ameriške uprave za energijo je v prvih treh letošnjih mesecih največ nafte načrpala Rusija, in sicer 10,5 milijona sodov na dan. Sledijo Savdska Arabija z desetimi milijoni in ZDA z 9,2 milijona sodov na dan. Malce spremenjen je vrstni red pri izvozu nafte: tukaj je na prvem mestu Savdska Arabija, ki je lani imela 17-odstotni delež na svetovnem trgu. Na drugem mestu je Rusija z 11-odstotnim tržnim deležem. Največja uvoznica nafte na svetu je Kitajska, ki je lani kupila 16,7 odstotka vse surove nafte. Na drugem mestu so ZDA, ki so kupile 16,5 odstotka vse surove nafte, ki je bila lani na svetovnem trgu.
Tako je od novembra 1998, ko je bilo treba za sod odšteti le 16,76 dolarja (15,8 evra), do junija 2008 zrasla na vrtoglavih 154,7 dolarja (145 evrov) za sod oziroma je bila najdražja v vsej zgodovini. Nato je povpraševanje zaradi svetovne gospodarske krize upadlo, upadala je tudi cena.
Ameriški naftni bum
A cena nafte je upadla tudi zato, ker je začela ameriška naftna industrija s pomočjo metode hidravličnega lomljenja (tako imenovani fracking) črpati čim več nafte iz skrilavca. Zadnji strmi upad cen nafte se je zgodil poleti 2014.
Če je bilo za sod nafte maja tega leta treba odšteti 105 dolarjev (98,7 evra), je do januarja letos cena upadla celo na le 29,4 dolarja za sod (27,6 evra). Nato se je krivulja počasi spet dvignila navzgor.
Zelo nizke cene nafte, ki so jih povzročili Savdijci z zavračanjem znižanja količine načrpane surovine, so udarile po ameriških naftarjih, ki pridobivajo črno zlato iz skrilavcev s hidravličnim lomljenjem. A imeli so smolo, da je Obamova administracija bolj kot njih podpirala električnega vizionarja Elona Muska in njegove zelene načrte.
Ameriško-savdska zarota proti Putinovi Rusiji?
Ker se je upad cen nafte leta 2014 časovno ujemal z zaostrovanjem odnosov med ZDA in Rusijo po ruski priključitvi Krima, so bili zlasti v Rusiji prepričani, da je upad cen nafte posledica tajnega ameriško-savdskega dogovora, s katerim želijo ZDA spraviti na kolena svoje sovražnice, kot so Rusija, Iran in Venezuela.
Res je, da so v Opecu zahtevam Irana in Venezuele po znižanju količine načrpane nafte, kar bi dvignilo cene, nasprotovale zlasti Savdska Arabija in druge arabske zalivske države.
Savdski šejki želijo spraviti na kolena ameriške naftne barone
A Savdska Arabija je imela pri tem tudi svojo računico. Z nizko ceno nafte je poleg večnega tekmeca Irana želela spraviti na kolena vse bolj močne ameriške tekmece, ki uporabljajo metodo frackinga, kar ji je deloma tudi uspelo, saj so številna naftna podjetja propadla oziroma so se znašla v stiski. Savdska Arabija namreč lahko zdrži cenovno vojno, saj ima zelo nizke stroške produkcije nafte. Črpanje nafte iz puščav je zelo poceni. Naftna polja so ogromna in blizu površine.
Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je veliko bolj kot električnim avtomobilom naklonjen ameriškim naftarjem, ki so tudi njegovi podporniki. Z dvigom cene nafte na svetovnem trgu bodo ameriški naftni baroni lažje zadihali. A ker bo Opec le minimalno zmanjšal količine načrpane nafte, verjetno popolnega navdušenja med ameriškimi naftarji ne bo.
Kot piše ameriški časnik Wall Street Journal, Savdijci za to, da sod nafte spravijo na svetovni trg, porabijo 8,98 dolarja (8,4 evra), od tega so trije dolarji produkcijskih stroškov. Dražje je pridobivanje nafte za Rusijo: v povprečju stane 19,21 dolarja (18 evrov) na sod. Črpanje ameriške nafte iz skrilavca pa stane v povprečju 23,4 dolarja (22 evrov) na sod.
Kaj vse plačamo, ko kupimo liter bencina
Takšni so torej dejavniki, ki oblikujejo ceno surove nafte na svetovnem trgu. Zdaj pa poglejmo podrobneje še, kako določijo ceno, ki jo moramo odšteti slovenski porabniki pri nakupu goriva za vozilo.
Trenutno je maloprodajna cena (ta bo veljala do 19. decembra letos) za liter neosvinčenega 95-oktanskega motornega bencina 1,242 evra, za liter dizla pa je treba odšteti 1,147 evra. Maloprodajna cena je sestavljena iz osnovne prodajne cene in dajatev.
Prodajna cena brez dajatev za liter 95-oktanskega bencina je 0,45433 evra (36 odstotkov maloprodajne cene), za liter dizla pa 0,45150 evra (39 odstotkov maloprodajne cene). Večino maloprodajne cene torej sestavljajo dajatve državi, zlasti trošarina.
Več kot polovica maloprodajne cene bencina in dizla so dajatve državi. Na ceno goriv seveda vplivajo tudi tečajna nihanja, saj se z nafto na svetovnih trgih trguje v ameriških dolarjih.
Trošarina je največji del maloprodajne cene goriva
Trošarina, ki je poleg davka na dodano vrednost največji vir državnega proračuna, pri litru 95-oktanskega bencina znaša 0,50780 evra, pri litru dizla pa 0,42605 evra. Davek na dodano vrednost znaša 0,22397 evra (pri 95-oktanskem bencinu) oziroma 0,20684 evra (pri dizlu).
Druge tri dajatve, ki sestavljajo maloprodajno ceno bencina in dizla, so še taksa na ogljikov dioksid, prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije in dodatek za zagotavljanje prihrankov energije.
Kaj vse vpliva na oblikovanje prodajne cene goriva
Za konec poglejmo še, kako je sestavljena prodajna cena brez dajatev. V Sloveniji prodajne cene pogonskih goriv določajo po modelu, po katerem se cene prilagajajo borznim cenam pogonskih goriv na sredozemskem trgu in vrednosti tečaja dolarja.
Del osnovne prodajne cene bencina je tudi marža: najvišja marža za motorni bencin znaša 0,08701 evra na liter in za dizel 0,08158 evra na liter. V osnovni prodajni ceni pa je všteta še članarina zavodu za blagovne rezerve: 0,01222 evra za liter za motorni bencin in 0,01166 evra za liter dizla.
4