Sreda, 16. 11. 2016, 4.08
6 let, 6 mesecev
Kako je Trumpova revolucija pretresla ZDA in svet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,58
8
Zmaga Donalda Trumpa je stara šele en teden, toda že zdaj je njen učinek tako v ZDA kot v svetu precejšen. Poglejmo podrobneje.
Ko so pred tednom dni v zgodnji jutranjih urah po našem času prihajali prvi podatki z ameriških volišč, se je še zdelo, da demokratska kandidatka Hillary Clinton suvereno stopa proti zmagi, da bo v ZDA vse po starem in da ne bo tako imenovane Trumpove revolucije, kot so se bali številni na ameriški levici.
Ko so demokrati prehitro slavili
Na CNN so že padale napovedi gostov v studiu, da bo zmaga Clintonove tako zgodovinska kot zmaga demokrata Franklina D. Roosevelta leta 1932 in da bo za nekaj desetletij utrdila prevlado demokratov v ZDA.
Toda ko so prišle novice o Trumpovi zmagi v dveh pomembnih nihajočih zveznih državah, v Ohiu in na Floridi, so se pojavili prvi znaki zaskrbljenosti v taboru demokratov.
Velik šok za demokratski tabor
Upanja za Clintonovo pa je bilo realno konec, ko so prišli prvi podatki iz tako imenovanih globoko modrih držav zarjavelega pasu (nekdaj močne industrijske države ne severu ZDA od Pensilvanije od Iowe, ki so bile do zdaj tradicionalno naklonjene demokratom), ki so napovedovali zmago newyorškega milijarderja.
Protesti proti Trumpu potekajo predvsem v velemestih, kjer so prepričljivo glasovali za Clintonovo.
Šok poraza za demokrate in zlasti za Clintonovo je bil tako velik, da poražena demokratska kandidatka zaradi potrtosti (menda je bila popolnoma objokana) sploh ni mogla takoj stopiti pred svoje privržence in priznati poraza, ampak je to lahko storila šele čez nekaj ur.
Pred volitvami so številni svarili pred povolilnim nasiljem
Po tretjem predsedniškem soočenju 19. oktobra je bilo eno glavnih vprašanj, ali bo Trump, ki je začel vse glasneje govoriti o zmanipuliranih volitvah, priznal morebitni poraz oziroma kako se bodo na poraz odzvali Trumpovi privrženci.
Pred volitvami so Hillary Clinton podprle številne slavne osebnosti, na primer Chelsea Handler. Tudi njo je poraz Clintonove popolnoma pretresel. Številni slavni podporniki Clintonove so obljubljali, da bodo zapustili ZDA, če zmaga Trump, a za zdaj ni še nihče od njih odšel v tujino:
Številni najbolj črnogledi politični analitiki niso izključevali niti nasilja, ki bi lahko ZDA pripeljal skoraj na rob državljanske vojne. Zdaj je povolilna slika ravna obratna in na ulice so pod sloganom Not my President (Ni moj predsednik) prišli razočarani privrženci Clintonove, zlasti v velemestih na zahodni in vzhodni ameriški obali (New York, Los Angeles, Portland …).
Demokrati po volitvah grajajo "preživeli in zastareli" volilni sistem
Če so prej številni v demokratskem taboru svarili pred tem, da bi Trump in njegovi privrženci oporekali legitimnost volitvam, se zdaj nad "zastarelimi in preživelimi" posrednimi ameriškimi predsedniškimi volitvami jezijo demokrati.
Nekdanji demokratski predsedniški kandidat Michael Dukakis, ki je leta 1988 prepričljivo izgubil volitve proti republikancu Georgeu Bushu starejšemu, je za ameriško spletno stran Politico poudaril, da je zmagovalka volitev Clintonova, ker je zbrala več glasov, in da bi morali odpraviti preživeli elektorski kolegij.
Kakšno vlogo v Beli hiši oziroma v Trumpovi administraciji bo imela njegova družina? Ivanka Trump, Donald Trump mlajši in Eric Trump so člani Trumpove tranzicijske ekipe, ki pripravlja vse potrebno za prenos oblasti januarja prihodnje leto.
Zadnja rešilna bilka, ki se je oklepajo Trumpovi nasprotniki, je, da elektorji oziroma volilni možje kljub zaobljubi na elektorskih volitvah, ki bodo po posameznih državah 19. decembra, ne bodo glasovali za Trumpa. A možnosti za to so izjemno majhne, saj bi se ZDA v tem primeru res spopadle z nepredvidljivo prihodnostjo.
Trump po volitvah umirja žogo
Prve Trumpove poteze po volitvah kažejo, da bo umiril svojo retoriko. Najprej je iz njegovega programa, ki je objavljen na spletu, skoraj čez noč izginila zahteva po prepovedi priseljevanja muslimanov v ZDA (ki jo je že sam pred volitvami postopoma mehčal).
Tudi grožnje z zaporom za "pokvarjeno in zoprno" Hillary se bodo najverjetneje izkazale za zgolj predvolilno nabiranje glasov. V prvem povolilnem intervjuju za televizijo CBS je le dejal, da bo še razmislil, ali bo imenoval posebnega preiskovalca glede Hillaryjinega ravnanja z zaupnimi e-sporočili.
Hillary Clinton se verjetno lahko oddahne. Čeprav številni goreči Trumpovi podporniki kričijo, da jo je treba zapreti, je možnost za to skoraj nična.
Nekoč "pokvarjena in zoprna" Hillary in "spolni napadalec" Bill Clinton sta za Trumpa (spet) postala dobra človeka, kot ju je označil v zgoraj omenjenem intervjuju za televizijo CBS.
Zdravstvena reforma, nižji davki in strožja politika priseljevanja
Dejstvo je, da je Trump bolj kot ideolog predvsem pragmatičen človek, ki bo verjetno skušal uresničiti zlasti svoje obljube glede sprememb Obamovega zakona o zdravstvenem zavarovanju, znižati davke in uvesti strožjo priseljensko politiko.
Da bo zvest napovedim o strožji priseljenski politiki, nakazujeta njegovi zadnji povolilni potezi. Prva takšna je napoved o hitrem izgonu od dveh do treh milijonov nezakonitih priseljencev (oziroma priseljencev brez dokumentov, kot jih po novem označujejo demokrati), druga pa za demokrate precej sporna odločitev, da bo za svojega glavnega stratega in svetovalca v Beli hiši imenoval Steva Bannona.
Poraženi demokrati zdaj premlevajo vzroke za poraz. Vse glasnejši so tisti, ki so prepričani, da bi morala stranka za kandidata nominirati senatorja Bernieja Sandersa. Nekateri se ozirajo v prihodnost in že kujejo načrte, kdo bi se leta 2020 pomeril s Trumpom. Nekateri upanje za ponovni vstop demokratov v Belo hišo vidijo celo v odhajajoči prvi dami Michelle Obama ali Chelsea Clinton (na fotografiji).
Bannon, ki je sredi avgusta postal vodja Trumpove kampanje in je skupaj s Kellyanne Conway najbolj zaslužen za to, da bo Trump predsednik in Melania prva dama, je namreč dolgoletni izvršni direktor izrazito desno usmerjenega spletnega medija Breitbart.
Upor chicaškega župana proti izgonu nezakonitih priseljencev
Ta medij na ameriški levici označujejo kot rasističnega in antisemitskega, kar je pretirana oznaka (še zlasti obtožba o antisemitizmu, saj za Breitbart pišejo številni judovski pisci), a dejstvo je, da je to medij, ki zagovarja strog mejni nadzor in strogo politiko priseljevanja, zlasti pa ni naklonjen priseljevanju muslimanov v ZDA.
Vsekakor pa bo vsaka Trumpova poteza v smeri strožje politike priseljevanja naletela na velik odpor demokratov. To že zdaj nakazuje napoved chicaškega župana, demokrata Rahma Emanuela, da bo njegovo mesto varno zavetje za nezakonite priseljence. Poskus izgona nezakonitih priseljencev bo veliko trši oreh za Trumpa kot postavitev zidu oziroma ograje na meji z Mehiko.
Nigel Farage, ki je eden od najzaslužnejših za referendumski izstop Velike Britanije iz EU, je velik zagovornik Trumpa in je bil dejavno vključen v njegovo kampanjo. Po volitvah se je njegova moč okrepila. V Beli hiši bo imel celo več vpliva kot uradna voditeljica Velike Britanije premierka Theresa May.
Trumpova revolucija ni pretresla samo ameriške levice, osupli so tudi na tej strani Atlantika. V težavah je zlasti nemška kanclerka Angela Merkel. Številni so namigovali, da noče jasno povedati, ali bo jeseni prihodnje leto znova kandidirala, prav zaradi čakanja na izide ameriških predsedniških volitev.
Trump ni navdušen nad Merklovo
Zdaj pa bo v Beli hiši namesto Hillary, ki je hvalila Merklovo, Trump, ki do zdaj ni našel lepih besed za nemško kanclerko. Vloga in pomen Merklove v Evropi se tako lahko še bolj zmanjša. Trumpov uspeh pa je voda na mlin tudi stranki Alternativa za Nemčijo (AfD), ki lahko jeseni prihodnje leto na parlamentarnih volitvah upa na dober volilni izkupiček.
Že aprila in maja prihodnje leto bodo na volišča odšli Francozi, kjer je predsednica desničarske in protimigrantske Nacionalne fronte Marine Le Pen zelo resna kandidatka za zmago. Ko je francoski veleposlanik v ZDA Gerard Araud po izidu volitev šokirano tvitnil, da svet propada pred našimi očmi, je Le Penova vzhičeno odgovorila: "Vaš svet propada, naš bo šele zgrajen." "Danes ZDA, jutri Francija," še napoveduje Francozinja.
Nemška kanclerka Angela Merkel je pred leti veljala za nesporno voditeljico Evrope. Njena odločitev o odprtju nemške meje za migrante in begunce jo je v precejšnji meri osamila v EU, a je imela v Beli hiši močnega zaveznika - Baracka Obamo, ki ji je vedno stal ob strani in podpiral njeno politiko odprtih vrat. Zdaj bo drugače. New York Times jo je sicer pred dnevi razglasil za zadnji branik liberalnega Zahoda, a to je le slaba tolažba.
Ali bo Trumpov uspeh vplival tudi na evropske volitve, bomo lahko videli že 4. decembra letos, ko so bodo na ponovljeni drugi krog predsedniških volitev odpravili naši sosedi Avstrijci, ki bodo izbirali med svobodnjakom Norbertom Hoferjem in nekdanjim predsednikom Zelenih Alexandrom Van der Bellnom. Najbolj navdušeni Hoferjevi podporniki že nosijo srajce z napisom Make Austria Great Again (Naredimo Avstrijo spet veliko).
Kakšni bodo odnosi s Putinom?
Kakšni bodo odnosi med Trumpovo Ameriko in Putinovo Rusijo, je za zdaj še težko napovedovati. Pred volitvami je Clintonova trdila, da bo Trump Putinova lutka v Beli hiši, medtem ko je Trump zlasti poudarjal skupni boj ZDA in Rusije proti Islamski državi. Toda poleg Sirije sta žgoči vprašanji še ukrajinska kriza in varnost baltskih držav.
Možnost ameriško-ruske odjuge seveda skrbi številne vzhodnoevropske in baltske države, še zlasti ker ni mogoče predvideti, kakšna bo Trumpova politike glede Nata. Pred volitvami je napovedal konec ameriške politike biti svetovni policist za vsako ceno. Verjetno bodo članice Nata, če bodo hotele dobiti ameriški obrambni dežnik, morale v prihodnjih letih globlje seči v žep in zvišati proračunske izdatke za obrambo. Tudi Slovenija.
Čehi imajo radi Trumpa
Kljub negotovosti glede prihodnosti Nata so nad Trumpovo zmago voditelji v vzhodnih članicah EU veliko bolj navdušeni kot voditelji v zahodnem delu EU. Pritisk Bruslja na madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki je prav tako kot Trump zagovornik stroge politike priseljevanja, in na poljsko nacionalno-konservativno vlado, ki je trn v peti zlasti Nemčiji, bo zdaj verjetno manjši.
Ruski predsednik Vladimir Putin je bil pred volitvami ena od tarč kampanje Clintonove, saj je nekdanja prva dama ZDA trdila, da je Putinova Rusija v ozadju hekerskih vdorov v strežnika demokratske stranke in vodje njene kampanje Johna Podeste. Nekateri so že napovedovali novo hladno vojno, če ne celo pravo vojno, če bo Clintonova postala predsednica ZDA. Zdaj, ko bo v Beli hiši Trump, se bodo verjetno napetosti med državama umirile. Trump in Putin sta se v ponedeljek že prvič pogovarjala po telefonu.
Med državami nekdanje komunistične Vzhodne Evrope so nad Trumpom zelo navdušeni tudi Čehi. Če bi predsednika ZDA volili tudi v tej srednjeevropski državi, bi zanj po anketi glasovala več kot polovica Čehov. Češki predsednik Miloš Zeman je pred volitvami celo javno podprl Trumpa.
Ne pozabimo, pred desetletji je bil Trump najbogatejši češki zet, trije njegovi najstarejši otroci so po materi češkega rodu. Njegova nekdanja žena Ivana Trump (dekliški priimek Zelničkova) se celo ponuja za prihodnjo ameriško veleposlanico na Češkem. Če Slovenija ne ve prav dobro, kako bi izkoristila dejstvo, da bo prihodnja prva dama ZDA Slovenka, so Čehi veliko aktivnejši.
Trump in nemirni Bližnji vzhod
Trumpova izvolitev seveda odpira veliko vprašanj, kakšne bodo morebitne geopolitične spremembe tudi na drugih celinah. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki ni bil v preveč dobrih odnosih z Obamo, je že navdušeno pozdravil Trumpovo zmago. Bolj zaskrbljeni so v Iranu. Pomembno vprašanje bo tudi, kakšno politiko bo imel Trump do versko konservativne sunitske kraljevine Savdske Arabije in do Erdoganove Turčije (pomenljivo je, da je bil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan eden prvih voditeljev, ki se je po telefonu pogovarjal s Trumpom).
Trump je pred volitvami ostro kritiziral jedrski dogovor z Iranom, ki ga je sklenila Obamova administracija. Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zafiri je po volitvah že pozval Trumpa, naj se drži dogovora. Toda iranski verski voditelj Ali Hamenei (na fotografiji) je že brezbrižno dejal, da bo rade volje zažgal sporazum, če bo Trump odstopil od njega.
Indija je država, kjer so prebivalci navdušeni nad Trumpom, in sicer zaradi njegove protimuslimanske retorike in napovedi trde politike do islamskih skrajnežev, s katerimi ima težave tudi večinsko hindujska država na Indijski podcelini. Trump je to naklonjenost Indijcev opazil, saj je pred volitvami nabiral glasove tudi med ameriškimi Indijci. Do zdaj je ameriška zunanja politika večjega zaveznika videla v indijskem sosedu Pakistanu.
Je pred vrati ameriško-kitajska trgovinska vojna?
Na Daljnem vzhodu oziroma Tihooceanskem območju bo Trumpove poteze budno spremljala zlasti Kitajska. Kot vemo, je Trump vzpenjajoči se gospodarski velesili pred volitvami napovedoval nekakšno trgovinsko vojno, ko je napovedal 45-odstotne carinske dajatve na izdelke, uvožene iz Kitajske. Po volitvah je Kitajska že posvarila Trumpa, da bo v tem primeru uvedla protiukrepe. Je pa newyorški milijarder v Aziji dobil gorečega privrženca: filipinskega predsednika Rodriga Duterta.
8