Ponedeljek, 13. 7. 2020, 4.00
3 leta, 9 mesecev
Kako je Balkan postal novi Wuhan in zakaj je to nevarno za Slovenijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,39
21
Države, ki ležijo na Balkanskem polotoku, postajajo novo žarišče okužb v Evropi. Iz osrčja Balkana se ta balkanski val pandemije širi vse bolj proti zahodu. Na udaru je tudi Hrvaška, ki je priljubljena počitniška država za Slovence.
Balkan je v zadnjih tednih zaradi neupoštevanja ukrepov za zajezitev širjenje virusa postal najhujše žarišče pandemije novega koronavirusa na stari celini. To je slaba novica za države, ki ležijo v soseščini Balkana. Tudi za Slovenijo.
Februarja in marca je Evropa otrpnila, ko se je v Italiji razdivjala pandemija novega koronavirusa, ki je terjala visok smrtni davek. Sredi marca so prestrašene evropske države začele na vrat na nos zapirati svoje meje in uvajati (z redkimi izjemami) stroge zajezitvene ukrepe.
Italijanski val v Sloveniji
Ta italijanski val koronavirusa, če ga tako imenujemo, se ni izognil niti Sloveniji. Ker je bilo žarišče najhujšega izbruha v pokrajini Bergamo, ki je relativno daleč od slovensko-italijanske meje, italijanski val okužb ni najprej udaril na Primorsko. Med Bergamom oziroma deželo Lombardijo, katere del je pokrajina Bergamo, in Slovenijo sta deželi Veneto in Furlanija-Julijska krajina, kjer je bilo okuženih precej manj.
K nam je tako virus večinoma prišel s Slovenci, ki so v času zimskih počitnic smučali na severnoitalijanskih smučiščih (tja so virus prinesli okuženi smučarji iz pokrajine Bergamo oziroma dežele Lombardije) in se nato z virusom vrnili v Slovenijo. Prva žarišča okužb tako niso bila na Primorskem, ki meji na Italijo, ampak po spletu okoliščin na nasprotnem koncu naše države, blizu meje s Hrvaško – v Metliki in Šmarju pri Jelšah.
Nepričakovano hiter drugi val
Aprila in še zlasti maja je večina evropskih držav, nekatere z velikimi težavami in strogimi ukrepi, omejila virus in število okužb je začelo padati. Zdelo se je, da je konec prvega vala koronavirusa in da si bo do morebitnega drugega vala, tega so skoraj vsi pričakovali šele jeseni oziroma zgodaj pozimi letos, lahko Evropa začasno oddahnila.
Množični verski dogodki so eden od tako imenovanih superrazširjevalcev novega koronavirusa. V Južni Koreji je bil na primer prvi izbruh okužb povezan z neko krščansko ločino v mestu Daegu. V Iranu so virus po državi raznesli romarji, ki so se zbirali v svetem šiitskem mestu Kom. V Franciji je bil prvi epicenter okužb v alzaškem mestu Mulhouse, kjer je imela nekajdnevno srečanje neka protestantska ločina. Zadnji val okužb na Balkanu pa je najverjetneje povezan z množičnimi molitvami v mošejah v času bajrama konec maja.
A to je bil račun brez koronavirusa, saj so v začetku junija iz Severne Makedonije začele prihajati novice o skokoviti rasti okužb. Skok okužb se časovno ujema z bajramom, ko se je končal muslimanski postni mesec ramazan. Bajram, ki ga je zaznamovalo množično zbiranje ljudi v mošejah, je bil 24. maja.
Širjenje okužb iz osrčja Balkana
V začetku junija je število dnevno potrjenih okužb v Severni Makedoniji preseglo število sto. Pred tem je bil v tej balkanski državi vrh okužb 16. aprila, ko so jih odkrili 107. Število okuženih je v Severni Makedoniji začelo naraščati zlasti v mestih Skopje, Tetovo, Kumanovo in Štip. V prvih treh mestih živi močna albanska skupnost. Število okužb je začelo naraščati tudi na sosednjem Kosovu, v Srbiji, Bosni in Hercegovini (BiH) in Črni gori.
Na Kosovu sta se okužili tudi dve redovnici, ki sta virus nato prinesli v Đakovo na Hrvaškem. Da se je položaj poslabšal tudi v Bolgariji in Romuniji, dveh najrevnejših članicah EU, je bilo jasno najpozneje takrat, ko je junija prišlo do silovitega izbruha okužb v nemškem mestu Gütersloh.
V tamkajšnji klavnici oziroma mesnopredelovalnem obratu podjetja Tönnies, v katerem v slabih delovnih razmerah večinoma delajo Bolgari, Romuni in Poljaki, se je z virusom okužilo več kot dva tisoč ljudi.
Virus zaostril politične napetosti na Balkanu
Balkan je imel v začetku pandemije precej manj okužb in primerov smrti zaradi novega koronavirusa v primerjavi z zahodnoevropskimi državami. Seveda pa je vprašanje, gleda na to, da gre za revne države, ki imajo v primerjavi z zahodom Evrope slabše zdravstvene sisteme, ali so bili ti podatki točni. Vsekakor je bilo junija vsem v Evropi jasno, da je Balkan postal novo žarišče pandemije na evropskih tleh.
Porast števila okužb na Balkanu je slaba novica za države na zahodu in severu stare celine, saj tam delajo številni prebivalci balkanskih državah. Ni naključje, da je do velikega izbruha okužb prišlo v nemškem mestu Gütersloh. V tamkajšnjem mesnopredelovalnem obratu podjetja Tönnies namreč dela veliko delavcev iz Bolgarije in Romunije. Oblasti so zato dale mesto v karanteno, še posebej strog nadzor pa je bil uveden v delu mesta, kjer živijo tuji delavci.
Skok števila okužb prinaša tudi politično negotovost. To je najbolj vidno v Srbiji, kjer so zlasti v Beogradu že pred pandemijo potekali protesti proti srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Ko je ta želel zaradi skoka okužb v Beogradu znova uvesti policijsko uro, je prišlo v srbski prestolnici do izbruha množičnega nezadovoljstva in napada na parlament, ki mu je sledilo policijsko nasilje nad protestniki. Ti dogodki so še enkrat pokazali, da so prebivalci v številnih evropskih držav vse bolj vznejevoljeni zaradi zajezitvenih ukrepov.
Srbski Bergamo v muslimanskem Sandžaku
V Srbiji je epicenter okužb v Sandžaku, ki leži na jugu države ter na Kosovo, Črno goro in BiH. V tej revni in nerazviti pokrajini, kjer več kot polovico prebivalcev predstavljajo muslimani, je stanje najhujše v mestu Novi Pazar, ki se ga je že oprijelo ime srbski Bergamo. Stanje je tam in v drugih sandžaških krajih katastrofalno tudi zato, ker primanjkuje zdravstvenega osebja (številni so se tudi okužili) in medicinske opreme.
Pred dnevi je srbski predsednik Vučić dvignil precej prahu med muslimani, ko je je dejal, da je bila napaka, ker v času bajrama ni z vojsko zaprl mošej, da bi tako preprečil zbiranje vernikov ob koncu postnega meseca ramazana.
Smrtonosno pomanjkanje ventilatorjev v Srbiji?
Čeprav se je srbski predsednik trdil, da ima Srbija dovolj ventilatorjev za umetno predihavanje pljuč, prihajajo zdaj z različnih koncev Srbije podatki, da jih v resnici primanjkuje in da ljudje zaradi tega umirajo. Na drugi strani srbske oblasti trdijo, da so novice o pomanjkanju ventilatorjev lažne.
Pandemija zaostruje tudi politične razmere v posameznih državah. V Srbiji so bile volitve 21. junija, na njih pa je prepričljivo zmagala stranka predsednika države Aleksandra Vučića. Ko je ta želel ponovno uvesti policijsko uro v Beogradu, je številnim Beograjčanom prekipelo in so napadli parlament.
V času izbruha okužb na severu Italije je v Srbiji zdravnik Branimir Nestorović na novinarski konferenci, na kateri je sodeloval tudi Vučić, novi koronavirus opisal kot najbolj smešen virus v zgodovini, zdaj pa je v Srbiji vrag v podobi virusa vzel šalo. Mimogrede: pulmolog Nestorović je zaradi te izjave dobil vzdevek stand up koronik.
Varna Grčija se zapira pred Srbi
Na balkanskem polotoku je za zdaj še najbolj varno v Grčiji. Ta država je že na začetku pandemije dobro ukrotila širjenje virusa, predvsem zato, ker je hitro uvedla zajezitvene ukrepe. Po podatkih spletne strani worldometers.info je v najjužnejši balkanski državi za zdaj zaradi koronavirusne bolezni umrlo 19 ljudi na milijon prebivalcev, kar jo uvršča med najuspešnejše evropske države.
Ti ugodni podatki so za Grčijo pomembni tudi zato, ker ta država, tako kot večina drugih sredozemskih držav, dobesedno živi od turizma in tujih gostov. V zadnjih dneh pa se je zaradi prihoda okuženih turistov iz tujine tudi v Grčiji povečalo število okužb. Da bi preprečila vnose okužb, Grčija ohranja zaprta vrata za številne države. Pred dnevi je tako tudi prepovedala prihod turistov iz Srbije. Turisti iz Srbije bodo lahko v državi ob Egejskem in Jonskem morju počitnikovali predvidoma šele od 15. julija.
Balkanski val okužb v Sloveniji
Dejstvo, da Balkan postaja evropski Wuhan, je seveda slaba novica tudi za Slovenijo. Porast okužb, ki se je v naši državi začel pred tedni, je namreč tokrat povezan z balkanskim valom. Virus tako zdaj ne prihaja iz smeri Italije, ampak večinoma z ljudmi, ki so se z virusom okužili v Severni Makedoniji, Srbiji, BiH ali Črni gori.
Med državami na Balkanskem polotoku ima daleč najboljšo epidemiološko sliko Grčija. A tudi v tej državi, ki še vedno ni popolnoma okrevala od zadnje finančne krize in je za nameček življenjsko odvisna od turizma, se je v zadnjih dnevih povečalo števila okužb, in sicer zaradi prihoda okuženih turistov.
Število okužb narašča tudi na Hrvaškem, ki je priljubljena počitniška destinacija za Slovence. Za zdaj so žarišča okužb predvsem na severu in vzhodu Hrvaške – v prestolnici Zagreb in Đakovu v Slavoniji –, a to se lahko hitro spremeni. Zlasti množična zbiranja zabave željnih turistov na vročih hrvaških plažah lahko hitro raznosijo virus na različne konce Evrope, tudi v Slovenijo. Vsekakor širjenje virusa na Balkanu, ki je med drugim velik rezervoar delovne sile za zahodnoevropske države, opozarja vse Evropejce, da boj z virusom še zdaleč ni končan.
21