Četrtek, 22. 6. 2017, 4.05
7 let, 1 mesec
Kaj o izvrševanju odločitve arbitražnega sodišča pravi mednarodna skupnost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
22
Arbitražno sodišče bo prihodnji četrtek razglasilo odločitev o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško. Ker je Hrvaška napovedala, da odločitve ne bo spoštovala, je poleg odziva slovenske politike in diplomacije ključen tudi odziv evropske in mednarodne skupnosti.
Razsodba arbitražnega sodišča je za pogodbenici zavezujoča in pomeni dokončno rešitev spora, pogodbenici pa v šestih mesecih po sprejetju razsodbe ukreneta vse potrebno za njeno izvajanje, vključno s spremembo nacionalne zakonodaje, če je to potrebno, določa arbitražni sporazum.
"Sodba arbitražnega sodišča, ki deluje v spremenjeni in rekonfigurirani zasedbi, ne bo na nikakršen način zavezujoča za Hrvaško," je izjavil hrvaški premier Andrej Plenković. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v začetku junija na Brdu pri Kranju dejala, da mora spoštovati odločitev sabora, ki je julija 2015 odločil, da bo Hrvaška izstopila iz arbitražnega sporazuma.
Hrvaška: Odločitev nas ne zavezuje
Hrvaška odločitve arbitražnega sodišča ne bo spoštovala, napoveduje premier Andrej Plenković.
To odločitev je sabor sprejel po objavi prisluhov telefonskih pogovorov med slovenskima članom arbitražnega sodišča in agentko, v katerih je arbiter agentko obveščal o podrobnostih zaupnih razprav na arbitražnem sodišču.
Toda mednarodni svetovalec za območje jugovzhodne Evrope in zahodnega Balkana, nekdanji generalni sekretar slovenske vlade in nekdanji minister za notranje zadeve Borut Šuklje trdi, da je Hrvaška odločitev, da odstopi od sporazuma, sprejela že veliko prej, "skoraj sočasno s podpisom in ratifikacijo sporazuma o arbitraži".
Odločitev bo za obe državi zavezujoča
"Če je bilo kaj narobe z enim od sodnikov, tega tam ni več. Vsi sodniki so novi in gre za izjemno ugledna imena. Reči, da njihove odločitve ne bodo spoštovali, je nevzdržno," meni nekdanji ustavni sodnik in diplomat Ernest Petrič. Trdi, da bo ta odločitev dokončna, čeprav morda dolgo ne bi bila uresničena.
"Nekateri, zlasti na Hrvaškem, pravijo, da se bomo znova pogajali. Ne, ne bomo se pogajali. Pogajamo se lahko le o tem, kako to odločbo uresničiti," vztraja profesor mednarodnega prava.
Arbitražno sodišče je sicer junija lani odločilo, da je Slovenija sicer kršila arbitražni sporazum, a da te kršitve niso bile takšne, da bi Hrvaška lahko izstopila iz sporazuma in da sodišče ne bi moglo sprejeti končne razsodbe.
Cerarja veseli podpora potrebi po spoštovanju arbitražne sodbe
Premier Miro Cerar bo tudi ob robu tokratnega vrha EU v Bruslju opozarjal na pomen spoštovanja sodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki bo znana prihodnji teden. Ob prihodu na vrh je ocenil, da ima Slovenija veliko podporo v tem pogledu. Veselijo ga tudi nekateri javno izraženi znaki podpore potrebi po spoštovanju takšne sodbe. STA
Mednarodna podpora
Razsodba arbitražnega sodišča bo tako veljavna, vprašanje pa je, kako bo Slovenija dosegla, da jo bo spoštovala tudi Hrvaška. Pri tem ji bosta morali pomagati mednarodna skupnost in zlasti Evropska unija. Ravno s posredovanjem njenih inštitucij se je namreč podpis sploh zgodil.
Zadovoljstvo nad sklenjenim sporazumom so takrat izrazili tudi nemška, francoska, britanska avstrijska in italijanska vlada, takratna ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in papež Benedikt XVI.
Juncker je na obisku v Sloveniji zagotovil, da Evropska komisija podpira arbitražni sporazum in od obeh strani pričakuje, da ga bosta spoštovali.
Junckerjeva podpora
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je marca pred obiskom v Sloveniji v pogovoru za STA v zvezi z arbitražo dejal, da komisija podpira arbitražni proces, in izrazil upanje, "da bosta obe strani popolnoma in brezpogojno spoštovali odločitev sodišča, ko bo ta sprejeta". Na njegove besede se je del hrvaške politike ostro odzval in jih označil kot nesprejemljive.
Evropska komisija ni tako jasna
Evropska komisija "postopek arbitraže, ki je v interesu pravne varnosti za obe strani", podpira. Je pa pripravljena podpreti katerokoli izvedljivo dvostransko rešitev, če se o njej dogovorita obe strani, so nam s Komisije sporočili včeraj. "Obe strani pozivamo, naj si prizadevata za dvostranski dialog o tem pomembnem vprašanju, ki bi moralo privesti do dokončne rešitve mejnega spora."
Za Komisijo torej arbitraža ni nujno edina oziroma dokončna rešitev tega spora in dopušča tudi druge možnosti za njegovo rešitev.
"Članice Evropske unije morajo dajati dober zgled. Nemška zvezna vlada izhaja iz tega, da bosta obe partnerici EU odločitev arbitražnega sodišča uresničiti v roku šestih mesecev, kot določa sporazum," Sloveniji in Hrvaški sporoča Angela Merkel.
"Avstrija meni, da je skorajšnjo sodbo treba sprejeti, in upamo, da bosta to storili tudi obe državi," je med majskim uradnim obiskom v Sloveniji izjavil avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen.
Nemčija pričakuje izvršitev v šestih mesecih
Še bolj jasno je stališče nemške vlade, ki vztraja, da je treba odločitve arbitražnih sodišč spoštovati in da jih morajo vpletene strani uresničiti. "Ohranjanje integritete mednarodne arbitraže je v skupnem interesu vseh držav. Članice Evropske unije morajo pri tem dajati dober zgled. Nemška zvezna vlada izhaja iz tega, da bosta obe partnerici EU odločitev arbitražnega sodišča uresničili v roku šestih mesecev, kot določa sporazum," so na naše vprašanje o podpori izvrševanju odločitve sporočili iz Berlina.
22