Četrtek, 11. 8. 2016, 20.06
7 let, 2 meseca
Jure Leskovec postal redni profesor na Stanfordu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,95
6
Slovenski znanstvenik in podjetnik Jure Leskovec je letos prejel kar tri prestižne nagrade Test of Time Award za strokovne prispevke, ki so v zadnjem desetletju na njegovem raziskovalnem področju imeli pomemben vpliv. Postal je tudi redni profesor na univerzi Stanford, ki je na lestvici najprestižnejših univerz na svetu letos zasedla tretje mesto.
Zadnjo, tretjo nagrado je Jure Leskovec prejel od Association for Computing Machinery's Special Interest Group on Knowledge Discovery and Data Mining, ustanove, ki organizira konference o napredku, izobraževanju in uveljavljanju novih znanj in podatkovnega rudarjenja (data mining). Vsako leto podelijo tudi nagrado za izjemne prispevke, predstavljene na njihovih konferencah, ki so "prestali preizkus časa" in v zadnjem desetletju najbolj zaznamovali to raziskovalno področje.
Leskovec je nagrado prejel za prispevek o novih modelih rasti v družbenih, tehnoloških in informacijskih omrežjih, ki ga je leta 2005 predstavil skupaj z Jonom Kleinbergom (Cornell University) in Christosom Faloutsosom (Carnegie Mellon University) in je v desetih letih nabral prek 1500 citatov. Leskovec je v prvem letu doktorskega študija objavil tri članke na treh različnih konferencah, letos pa so vsi trije prejeli nagrade Test of Time.
Redni profesor postaneš predvsem na podlagi vplivnosti raziskovalnega dela
Težje je postati profesor na univerzi v Ljubljani kot pa na Princetonu ali Harvardu. Ta sistem je treba razrahljati, pravi Leskovec.
Danes 36-letni Leskovec že od leta 2009 predava na univerzi v Stanfordu, pred nekaj tedni pa je (po nam znanih podatkih kot prvi Slovenec) postal redni profesor te univerze, ki je letos pristala na tretjem mestu na lestvici najprestižnejših univerz na svetu - za harvardsko univerzo in Massachusetts Institute of Technology.
Postopek izbora rednih profesorjev se na Stanfordu močno razlikuje od sistema napredovanja na slovenskih univerzah. Stanfordska univerza je namreč izbrala štiri Leskovčeve vrstnike, ki so že postali redni profesorji na Stanfordu ali primerljivih univerzah na njegovem raziskovalnem področju, in 15 že uveljavljenih profesorjev in znanstvenikov, ki so napisali priporočilna pisma in evalvacije Leskovca in štirih njegovih vrstnikov. Petnajsterica jih je rangirala, Leskovec pa je bil dovoljkrat na prvem mestu, da je bil imenovan za rednega profesorja. Pri ocenjevanju sicer štejejo tudi ocene študentov in nekdanjih doktorskih študentov.
"Objave, citati in projekti oziroma denar neposredno ne štejejo. Šteje raziskovalni vpliv, ki ga oceni tistih 15 ljudi. Tako lahko objaviš sto člankov ali pa samo enega, na koncu je najbolj pomembno, da drugi ocenijo, da delaš najboljše in najbolj vplivne raziskave," pojasnjuje Leskovec. Nazadnje o izboru glasujejo vsi redni profesorji njegove fakultete, odločitev mora biti soglasna. Odločitev potrdita še zbor vseh inženirskih fakultet univerze in njen rektor.
The most prestigious universities in the world? The latest rankings are out https://t.co/gyshwDVW01 #education pic.twitter.com/ZMBhe0N8XZ
— World Economic Forum (@wef) 8 August 2016
Najprestižnejše univerze na svetu so Harvard, MIT in Stanford
Lestvica najprestižnejših univerz na svetu je sestavljena na podlagi mnenj 10 tisoč najuglednejših akademikov na svetu.
Med prvih deset se je uvrstilo osem univerz iz ZDA ter univerzi v Cambridgeu in Oxfordu v Veliki Britaniji. Na teh univerzah predava več Slovencev, med drugimi Peter Verovšek in Klemen Jaklič (Harvard University), Veronika Fikfak (University of Cambridge), Uroš Seljak (University of California) in Andrej Košmrlj (Princeton University).
Najbolj inovativne univerze v Evropi
These are Europe’s most innovative universities https://t.co/J7DjYAWp5P pic.twitter.com/m2gcYhjw4L
— World Economic Forum (@wef) 3 August 2016
6