Četrtek, 19. 5. 2022, 21.55
1 leto, 11 mesecev
Je majhna in šibka ter od strahu trepeta pred Putinom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,60
24
Moldavija je ozemeljsko majhna in gospodarsko šibka država. Od decembra lani je moldavska predsednica proevropsko usmerjena Maia Sandu.
Moldavija, ki velja za najrevnejšo evropsko državo, zadnje čase živi v negotovosti in strahu pred ruskim vojaškim posegom. Na njenem ozemlju namreč leži samooklicana proruska Pridnestrska republika.
Ruski napad na Ukrajino je prestrašil države, nastale na območju nekdanje Sovjetske zveze, saj so se te resno zbale, ali bodo morda naslednji vojaški cilj ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Ranljivi Gruzija in Moldavija
Če imajo baltske države Litva, Latvija in Estonija varovalko v obliki članstva v Natu, pa so nekatere ruske sosede bolj ranljive. To velja zlasti za Gruzijo, ki je bila leta 2008 že cilj ruskega vojaškega posega, in Moldavijo. Ta ne meji neposredno na Rusijo, a leži v njeni bližnji soseščini.
Povezava med Gruzijo in Moldavijo je tudi, da morata obe na svojem mednarodno priznanem ozemlju trpeti samooklicane države, nad katerimi ima nadzor Moskva. V času razpadanja Sovjetske zveze so se namreč v številnih sovjetskih republikah pojavila trenja med narodi, med drugim tudi v Gruziji in Moldaviji.
Ruski napad na Gruzijo
V Gruziji sta se osrednji oblasti v Tbilisiju uprli Abhazija in Južna Osetija, ki sta v času Sovjetske zveze imeli regionalno avtonomijo znotraj Gruzije. To je izkoristila Moskva, ki je v začetku 90. let preteklega stoletja tudi vojaško podprla Abhazijce in Južne Osetijce. Kot že omenjeno, je leta 2008 zaradi gruzijskega poskusa zasedbe Južne Osetije Rusija celo napadla Gruzijo.
Glavno mesto Pridnestrja je industrijsko mesto Tiraspol, ki leži na levi strani Dnestra. Na fotografiji vidimo tablo pred vstopom v mesto, na kateri so pridnestrska zastava in grb ter napis v ruščini, ki se v slovenščini glasi: Pridnestrska moldavska republika.
Podobna narodnostna trenja kot v Gruziji so se pojavila tudi v Moldaviji. Tam so se spori med romunsko govorečimi Moldavci na eni strani ter Rusi in rusko govorečimi Ukrajinci na drugi strani začeli leta 1989, ko je vrhovni sovjet v moldavski prestolnici Kišinjov med drugim moldavščino (gre za narečno različico romunščine) razglasil za uradni jezik, rabo ruščine pa omejil.
Spopadi v Moldaviji
Potem ko je v Moldaviji na prvih svobodnih volitvah zmagala moldavska Ljudska fronta, so Rusi in Ukrajinci septembra 1990 razglasili Pridnestrsko moldavsko sovjetsko socialistično republiko kot del Sovjetske zveze. Jeseni istega leta so se že začeli prvi spopadi. Na pomoč Pridnestrju so priskočili tudi ruski kozaki.
Po spodletelem državnem udaru v Sovjetski zvezi avgusta 1991 je Pridnestrje razglasilo neodvisnost od Sovjetske zveze in se novembra 1991 preimenovalo v Pridnestrsko moldavsko republiko. Decembra 1991 je Sovjetska zveza razpadla oziroma so jo razpustili.
Ruska vojska se vplete v vojno
Prava vojna med osrednjimi moldavskimi oblastmi in Pridnestrjem je izbruhnila marca 1992. Na stran Pridnestrja so se kmalu postavile enote nekdanje 14. sovjetske gardijske armade, ki je bila v času Sovjetske zveze nastanjena v Moldaviji. 21. julija 1992 so se dogovorili za prekinitev ognja, ki traja vse do danes.
Neodvisnost Pridnestrja od Kišinjova zagotavlja okoli 1.500 ruskih vojakov. Na fotografiji iz decembra 2009 vidimo ruske vojake v Pridnestrju med vojaško vajo.
Čeprav Rusija uradno (še) ni priznala Pridnestrja (Pridnestrje kot neodvisno državo priznavajo samo tri prav tako samooklicane države – Abhazija, Južna Osetija in Arcah, tj. Gorski Karabah), pa prisotnost okoli 1.500 ruskih vojakov dejansko zagotavlja obstoj samooklicane države.
Samooklicana država ob Dnestru
Pridnestrje zajema ozemlje Moldavije, ki leži na levi strani Dnestra, pa tudi del ozemlja na desni strani te reke. Glavno mesto samooklicane Pridnestrovske republike je Tiraspol. Uradni jeziki so trije: ruščina, ukrajinščina in moldavščina. Glavni jezik sporazumevanja je seveda ruščina.
Pridnestrje obsega 4.163 kvadratnih kilometrov, na katerem po moldavskih ocenah živi okoli 350 tisoč ljudi, po nekaterih drugih ocenah pa 470 tisoč. Nekaj več kot 29 odstotkov je Rusov, malce manj je Moldavcev, Ukrajincev pa je okoli 23 odstotkov. V samooklicani republiki živijo tudi Bolgari, turško govoreči Gagavzi in Belorusi.
Strah pred širitvijo vojne v Moldavijo
Vsa Moldavija, vključno s samooklicano Pridnestrsko republiko, obsega 33.844 kvadratnih kilometrov. Na ozemlju Moldavije, ki je pod nadzorom osrednjih oblasti v Kišinjovu, živi okoli 2,6 milijona ljudi.
Ne samo v Pridnestrju, tudi v preostalem delu Moldavije je veliko ljudi, ki so prorusko usmerjeni in se nostalgično ozirajo na obdobje Sovjetske zveze. Med letoma 2016 in 2020 na primer je bil moldavski predsednik prorusko usmerjeni Igor Dodon. Na fotografiji vidimo shod ob dnevu zmage nad nacistično Nemčijo, ki je bil 9. maja letos v moldavskem glavnem mestu. Udeleženci med drugim nosijo fotografije vojakov Rdeče armade, ki so se bojevali med drugo svetovno vojno.
Obstoječe stanje, ki je nespremenjeno od leta 1992, je seveda precej razburkal letošnji ruski napad na Ukrajino. Še zlasti je bilo negotovo v prvih tednih vojne, ko se je zdelo, da lahko ruska vojska zasede vso ukrajinsko črnomorsko obalo ter tako vzpostavi ozemeljski most med Rusko federacijo in Pridnestrsko republiko.
Številne Moldavce pa je seveda strah, da bo Rusija v tem primeru preprosto vojaško zasedla vso Moldavijo, saj ta ni članica Nata.
Kaj bi storila Romunija?
Seveda bi bil takšen scenarij zelo nevaren, saj bi se v tem primeru v konflikt na strani svojih moldavskih rojakov morda neposredno vmešala Romunija, ki je članica Nata. Zaradi ustavitve ruskega prodiranja v smeri Odese vsaj za zdaj ta črni scenarij ni preveč realen.
Po drugi strani pa razmere v Pridnestrju skrbno spremljajo tudi v Ukrajini, da bi preprečili morebitne ruske napade na ukrajinsko ozemlje iz Pridnestrja.
Eksplozije v Pridnestrju
Ukrajinci in Moldavci so postali zlasti pozorni med 25. in 27. aprilom ter 6. maja, ko je na ozemlju Pridnestrja odjeknilo več eksplozij oziroma napadov na različne objekte.
Predsednik samooklicane Pridnestrske republike je od leta 2016 Vadim Krasnoselski. Prihaja iz vojaške družine in je bil dolga leta pripadnik pridnestrske policije. Krasnoselski je velik občudovalec carske Rusije in je večkrat javno zagovarjal priključitev Pridnestrja k Ruski federaciji.
Še pred tem je ruski general Rustam Minekajev javno govoril o ruskem načrtu zasedbe vse južne Ukrajine, s čimer bi dobili dostop do Pridnestrja, kjer naj bi po generalovih besedah zatirali rusko govoreče prebivalstvo.
Ruski lažni napadi?
Številni so zato domnevali, da gre pri omenjenih napadih za ruske načrtne provokacije oziroma lažne napade, za katere bi potem Rusija obtožila Ukrajino ali Moldavijo ter jih uporabila kot izgovor za vojaške napade.
Iz Moskve in Tiraspola so potem res prišle obtožbe, da so v ozadju napadov Ukrajinci, a vsaj za zdaj še ni bilo napada iz Pridnestrja na Ukrajino ali ruskega posega proti Moldaviji.
Moskvi naklonjena Gagavzija
Na začetku 90. let preteklega stoletja je imela sredobežne težnje tudi Gagavzija. To je del Moldavije, v kateri večinoma živijo turško govoreči Gagavzi. Ti niso muslimani, ampak pravoslavni kristjani. Na koncu sta leta 1994 Kišinjov in samooklicana neodvisna država Gagavzija sklenila kompromis, po katerem so se Gagavzi odrekli zahtevi po neodvisni državi v zameno pa dobili avtonomijo znotraj Moldavije.
So pa Gagavzi močno prorusko usmerjeni. Tako so leta 2014 na referendumu dali prednost približevanju Rusiji pred vključitvijo v EU. V primeru včlanitve Moldavije v EU pa se je večina Gagavzov izrekla za razglasitev neodvisnosti Gagavzije. Ta je tako poleg Pridnestrja še en del Moldavije, v katerem ima Moskva prevladujoči vpliv. V Gagavziji živi okoli 155 tisoč ljudi.
24