Četrtek, 25. 6. 2020, 4.00
3 leta, 10 mesecev
Država, ki zatira svoje lastne ljudi, osvaja svet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,67
19
"Lahko nas skrbi, če bo Kitajska tudi drugje po svetu začela uveljavljati svoje interese na načine, ki bodo zmanjševali človekove pravice, predvsem tam, kjer bo želela imeti popolno oblast," svari Denis Čaleta z Inštituta za korporativne varnostne študije. "Na Kitajskem še vedno obstajajo elementi diktature, zato jo je treba, skupaj z njenimi naložbami po svetu, imeti neprestano na očeh," pa poudarja nekdanji diplomat Borut Trekman.
Urjenje kitajske vojske 19. junija letos v Tibetu. Video: Reuters
1,4-milijardna Kitajska je za ZDA druga največja svetovna gospodarska sila in tretja največja vojaška sila na svetu za ZDA in Rusijo. Na drugi strani je država, ki jo še vedno vodi komunistična partija, zaradi cenzure, zastraševanj, zatiranja svobode govora, vseprisotnega nadzora in zatiranja etničnih manjšin po indeksu človekove svobode šele na 126. mestu na svetu.
Ker Kitajska krepi svoj vojaški položaj in z gospodarskimi naložbami širi svoj mednarodni vpliv, mnoge skrbi, da bo prek svojih meja začela širiti tudi avtoritarne metode delovanja.
Spopad za naložbe v omrežje 5G
Pri tem se eden ključnih spopadov v zadnjem obdobju odvija okoli uporabe tehnologije kitajskega podjetja Huawei pri vzpostavljanju telekomunikacijskega omrežja 5G v zahodnih državah. ZDA namreč že nekaj časa Huawei obtožujejo, da je v navezi s komunistično partijo Kitajske in da v svojo infrastrukturo vgrajuje komponente, ki bi kitajskim oblastem omogočila vohunjenje, kar pa v Huaweiu označujejo za lažne in neutemeljene obtožbe.
Kitajska bo v desetih letih podvojila jedrski arzenal
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v torek v Bruslju poudaril, da Kitajske v Natu ne vidijo kot sovražnice, saj ne zaznavajo, da bi ogrožala katero od članic zavezništva. Dodal je, da je v zvezi s Kitajsko že samo po sebi pomembno dejstvo, da gre za rastočo silo, ki je s svojimi interesi prisotna tako v Afriki, na Arktiki kot tudi v vesolju, ki investira v ključno infrastrukturo v Evropi in ki lahko s svojimi oborožitvenimi sistemi doseže vse članice Nata.
Prepričan je, da bi Kitajska kot svetovna sila, ki močno krepi svoje oborožitvene sposobnosti, morala biti del dogovora o omejevanju jedrskega orožja, kar pa Kitajska zavrača in poudarja, da njen jedrski arzenal krepko zaostaja za ameriškim ali ruskim. ZDA naj bi imele po ocenah Stockholmskega mednarodnega mirovnega raziskovalnega instituta (Sipri) 5.800 jedrskih konic, Rusija pa 6.375. Kitajska naj bi jih imela 320, vendar analitiki ocenjujejo, da bo v desetih letih to številko podvojila.
Spremljali bomo oborožitveno tekmo med ZDA in Kitajsko
"Da je Kitajska vzhajajoča velesila, je znano že vrsto let. Preprosto si tega ne Amerika, ne Evropa, ne druge velesile niso v popolnosti želele priznati. Kitajska si je poleg gospodarskega vzpona začela močno prizadevati tudi za gradnjo vojaških zmogljivosti, ki podpirajo predvsem zagotavljanje njenega vpliva v svetu. V prihodnje bomo spremljali tekmo med ZDA in Kitajsko, ki ne bo samo gospodarska, ampak tudi oborožitvena," pravi Denis Čaleta z Inštituta za korporativne varnostne študije in dodaja:
"Kitajska poskuša prodreti v vse dele sveta. V Afriko je Kitajska zelo po tiho vstopila s financiranjem infrastrukturnih projektov, pri čemer jasno vidimo, da želi vse te projekte in investicije zavarovati z geostrateškim vojaškim vplivom, zato krepi prisotnost svojih sil v posameznih državah."
Kitajska ima tako svojo stalno vojaško oporišče v Džibutiju, s svojimi vojaki pa sodelujejo tudi na mirovnih misijah v Maliju in Južnem Sudanu.
"Kitajska zelo pazi na svoj ugled, zato je, v nasprotju z Rusijo, do zdaj ni bilo mogoče povezati z resnimi kibernetskimi napadi. Ima pa zmožnosti, da uporabi te vzvode kot pritisk na določene strukture po svetu. Če bo imela interes, bo to zagotovo storila," pravi strokovnjak za varnostna vprašanja Denis Čaleta.
Investicije na Balkanu
Z investicijami poskuša Kitajska pridobiti svoj vpliv tudi v Evropi, predvsem na Balkanu. Med drugim tako Kitajci na Hrvaškem gradijo most na Pelješac, Srbi pa so jim zaupali tri milijarde evrov vreden projekt gradnje železnice med Beogradom in Budimpešto.
"Kitajska prefinjeno uveljavlja svoje interese, sploh v evropskih državah, kjer imajo kar nekaj investicij v kritično infrastrukturo. Vsi vemo, da ima država, ko je tako globoko prisotna v drugi državi ali regiji, hočeš ali nočeš, vpliv na to okolje," pojasnjuje Čaleta.
"Krepiti bodo začeli vojaške sile po svetu"
Pričakuje tudi, da bo Kitajska začela krepiti svojo vojaško prisotnost v delih sveta, kjer je do zdaj zastopala svoje interese, ni pa posegla po vojaški sili. Po njegovih besedah je to že razvidno iz dogajanja v Južnokitajskem morju, v Hongkongu in v sporu z Indijo.
"Kitajska je začela uporabljati vojaško silo tako kot vsaka velesila, tudi ZDA, ki svoj politični in gospodarski vpliv vedno podkrepijo še z vojaškim. Pričakovati je, da bo enako ravnala tudi Kitajska," je poudaril.
Pričakovati je, da bo Kitajska začela krepiti svojo vojaško prisotnost v delih sveta, kjer je do zdaj zastopala svoje interese, ni pa še posegla po vojaški sili.
Velesila tudi v kibernetskem prostoru
Poudaril je tudi, da je Kitajska velesila tudi v kibernetskem prostoru, že zaradi kadrovskega potenciala in vložkov v izobraževalni sistem.
"Enotam, ki so namenjene za kibernetsko vojskovanje, namenjajo posebno pozornost tudi v oboroženih silah. Kitajsko je treba jemati kot zelo resno potencialno grožnjo Natu, Evropski uniji in ZDA. Kitajska zelo pazi na svoj ugled, zato je, v nasprotju z Rusijo, do zdaj ni bilo mogoče povezati z resnimi kibernetskimi napadi. Ima pa zmožnosti, da uporabi te vzvode kot pritisk na določene strukture po svetu. Če bo imela interes, bo to zagotovo storila," je dejal.
Unitarna država z jasnimi vzvodi oblasti
"Kitajska je v svojem bistvu unitarna država z zelo jasnimi vzvodi oblasti, zato je pričakovati, da bodo tudi v prihodnje kršene pravice manjšin in drugače mislečih. Lahko nas skrbi, če bodo ti pristopi Kitajske šli prek njenih meja in bo uveljavljala svoje interese na načine, ki bodo zmanjševali človekove pravice, sploh v delih sveta, kjer bo želela imeti popolno oblast," je sklenil.
"Kitajsko in njene ekonomske naložbe je treba imeti neprestano na očeh, saj se na Kitajskem zgodi samo tisto, kar hoče partija," poudarja nekdanji diplomat Borut Trekman.
"Strateško se je osredotočila na Afriko, ki so jo vsi drugi spregledali"
Da nas mora vedno večji vpliv Kitajske skrbeti, meni tudi nekdanji diplomat Borut Trekman, ki pravi: "Že če pogledate samo dogajanje ob epidemiji koronavirusa, vidite, kako je Kitajska s silo in elementi diktature, ki očitno še vedno obstajajo, stvari utišala ter lansira podatke, ki ji ustrezajo."
"Kitajska je s premišljenim ekonomskim sistemom in zunanjo politiko ter velikim številom prebivalcev zamajala geostrateška razmerja sveta. Strateško se je osredotočila na Afriko, ki so jo vsi drugi spregledali," je pojasnil in poudaril še:
"Kitajska je relativno nevarna, ker so drugi poli okoli nje manjši in zaradi demokratičnih sistemov manj enotni. Navsezadnje je tudi v Rusiji dejanska demokracija opaznejša kot na Kitajskem."
"Naša diplomacija, ki ni kaj prida, je te stvari gotovo zelo zanemarjala"
Trekmanu se zdi pametno, da posamezne države, tudi Slovenija, izkazujejo določeno previdnost pri kitajskih naložbah. "Kitajci imajo sicer z vidika naložb v sistemu globaliziranega sveta velikansko prednost, ker imajo zelo poceni delovno silo," je dejal.
Opozarja, da je treba Kitajsko in njene ekonomske naložbe imeti neprestano na očeh: "Na Kitajskem se zgodi samo to, kar hoče partija. Slovenija seveda kot majhna država verjetno v zunanjepolitični strategiji Kitajske nima neke pomembne vloge. Nikoli pa ne veš, kaj se dogaja v ozadju. Naša diplomacija, ki ni kaj prida, je te stvari gotovo zelo zanemarjala."
19