Digitalni mediji in štetje drobiža

Razvoj interneta ima močan vpliv na dobiček medijskih hiš. Časopisi izgubljajo bralce in oglaševalce, zapirajo se knjigarne, strmo pada tudi prodaja CD-plošč in DVD-jev. Televizija za zdaj še ohranja svoje občinstvo, vendar analitiki tudi tej napovedujejo skorajšnji boj za gledalce in oglaševalce. Vodje medijskih hiš so še pred časom zatrjevali, da na internetu podobnih možnosti za zaslužek ni, "analogne dolarje" naj bi na spletu zamenjali "digitalni peniji", vendar so se ti peniji v zadnjih letih začeli kopičiti, piše Economist.

Internet vrača zaslužek Kaj se je spremenilo? Porast pametnih telefonov, tablic in hitrega interneta vse več ljudi spodbuja, da plačujejo tudi za spletno vsebino. Po letih izgub je zdaj prav internet tisti, ki medijskim hišam vrača zaslužek. Po napovedih podjetja PricewaterhouseCoopers (PWC), ki analizira spletni trg, naj bi se zaslužki, povezani z glasbeno in zabavno industrijo, v naslednjih petih letih vsako leto povečali za najmanj 13 odstotkov. Tudi v globalni glasbeni industriji, ki jo je razvoj spleta najbolj prizadel, so lansko leto prvič po več kot desetletju zaznali rast dohodka. Digitalna prodaja je tako prvič uspešno nadomestila fizično, navaja britanski časnik.

Prednosti digitalne vsebine Če se je do nedavnega včasih večina potrošniškega denarja zlivala v fizične izdelke, pa bo do leta 2017 ta odstotek že manjši od 50. Elektronska vsebina ima tudi svoje prednosti, predvsem nižje distribucijske stroške. Večina uporabnikov sicer za izdelek, kupljen prek spleta, pričakuje tudi nižjo ceno, zato se jih vse več odloča za izposojanje namesto kupovanja, kar je še ena pomembna niša digitalnih medijev.

Uporabnik lahko na spletu obenem izbira zelo specifično vsebino. Če smo včasih kupovali albume s celim naborom pesmi in časopise s paketom člankov, pa internet uporabniku dopušča, da kupi samo tisto, kar ga zanima.

Čas prilagajanja in čas priložnosti Digitalizacija medijev je najbolj prizadela tiskane medije, izgubo prihodka pa je težko nadomestiti tako na področju prodaje kot tudi oglaševanja. Mediji se prilagajajo po svoje. Internetno oglaševanje se vse pogosteje ponuja v videoobliki, veliko časopisnih hiš pa je začelo svojo spletno vsebino zaračunavati. Ameriški časopisi so lani deset odstotkov svojega dobička dobili iz tega naslova.

Dejstvo je, da se zlati časi glasbene in časopisne industrije ne bodo več vrnili. Poslovna ekonomika se je v tej luči za vedno spremenila. Podjetja se morajo tem trendom prilagoditi, nekatera se morajo v ta namen razširiti in skrčiti stroške. Ob tem se spreminja tako vloga novinarjev in glasbenikov kot piscev.

Nova tehnologija pa je tudi priložnost. V internetni dobi je nov pomen dobila vrednost spletnih arhivov. Stari izdelki prinašajo nove zaslužke. Internet bo ponudnike spletnih vsebin prisili v to, da bodo ravnali pametneje. Glasbeniki spet veliko več koncertirajo, albume prodajajo z nastopi in ne obratno. Založniki lahko ciljno občinstvo preizkušajo z digitalnimi izdajami, cene pa prilagajajo povpraševanju. Eksperimenti, ki so nekdaj stali ogromno, danes ne stanejo nič. "Zamenjava dolarjev za 'digitalne penije' ni vedno slaba stvar," sklene Economist.