Ponedeljek, 9. 5. 2016, 18.20
6 let, 6 mesecev
Lahko svobodnjaki na oblasti ogrozijo avstrijsko-slovenske gospodarske odnose?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,20
"Vsaka avstrijska vlada ima interes, da Slovenija ostane 12. največja trgovinska partnerica, saj je izvoz v Slovenijo večji kot npr. v Indijo ali na Japonsko," pravi diplomat Valentin Inzko.
Avstrijski kancler in predsednik socialdemokratske stranke (SPÖ) Werner Faymann je odstopil z vseh funkcij. Po lastnih besedah odhaja zaradi izgube močne podpore znotraj stranke. Vodenje vlade je začasno prevzel podkancler Reinhold Mitterlehner iz ljudske stranke (ÖVP).
Kanclerjev odstop je bil le še vprašanje časa
Naši sogovorniki so enotnega mnenja, da je Faymanov odstop posledica izgube podpore javnosti in stranke. "Faymannovo stranko SPÖ in celotno vlado je v hudo krizo pripeljala tudi problematika beguncev, saj Avstrija z barikadami, ki jih je postavila na meji s Slovenijo in ki jih še bo na meji z Italijo, v osrčju Evrope postaja vse bolj nepriljubljena. Pritiski prihajajo tako iz Nemčije kot tudi Italije," meni predsednik Slovenske gospodarske zveze v Celovcu Benjamin Wakounig.
Werner Faymann se je za odstop odločil po porazu svoje stranke na predsedniških volitvah pred dvema tednoma.
"Avstriji je omogočil nov začetek"
Diplomat Valentin Inzko kanclerjev odstop razume kot odstop v sili, saj ni imel več dovoljšnje podpore med avstrijskimi volivci in v stranki. "Z odstopom je stranki in, kar je še pomembneje, Avstriji omogočil nov začetek," poudarja.
Da je Faymannov odstop logična posledica volilnih porazov njegovih socialdemokratov, pa pravi nekdanji direktor Factor banke Klaus Schuster.
Predsedniki Socialnih demokratov (SPÖ) od vzpostavitve druge avstrijske republike do danes:
- Adolf Schärf: 14. 4. 1945–8. 5. 1957
- Bruno Pittermann: 8. 5. 1957–1. 2. 1967
- Bruno Kreisky: 1. 2. 1967–27. 10. 1983
- Fred Sinowatz: 27. 10. 1983–11. 5. 1988
- Franz Vranitzky: 11. 5. 1988–9. 4. 1997
- Viktor Klima: 9. 4. 1997–28. 4. 2000
- Alfred Gusenbauer: 28. 4. 2000–8. 8. 2008
- Werner Faymann: 8. 8. 2008–9. 5. 2016
V Avstriji je v zadnjih letih opazen vzpon priljubljenosti desnih svobodnjakov (FPÖ) Heinza-Christiana Stracheja, ki so svojo priljubljenost gradili na račun protibegunske politike. Njihov kandidat Norbert Hofer pa je glavni favorit pred drugim krogom predsedniških volitev. Po Inzkovem prepričanju bi bilo za svobodnjake, ki so v zadnjih letih vztrajno odnašali glasove Faymannovim socialdemokratov, ugodneje, če bi se stagnacija tradicionalnih strank nadaljevala. "Faymann želi s svojim odstopom ravno to preprečiti," je prepričan Inzko.
"Kot gospodarstvenik menim, da je veliko negativnega povzročila tudi uvedba davčnih blagajn, ki so marsikateri športni klub, gasilce ter mala in srednja podjetja pripeljali do tega, da so se iz protesta na zadnjih volitvah uprli vladajoči stranki. Vse se je torej nakopičilo. Glede odnosov s Slovenijo zaradi odstopa Faymanna ne vidim nobenih težav," je pravi Benjamin Wakounig.
Lahko vzpon svobodnjakov ogrozi gospodarske in politične odnose med Slovenijo in Avstrijo?
A tudi če bi svobodnjaki prevzeli oblast, to po mnenju sogovornikov ne bo negativno vplivalo na politične in gospodarske odnose med državama. "Okrepile bi se lahko le kritike na račun jedrske elektrarne v Krškem in ponovno odprlo vprašanje statusa Kočevarjev," ocenjuje Inzko.
Poudarja, da ima vsaka avstrijska vlada interes, da Slovenija ostane 12. največja avstrijska trgovinska partnerica, saj je avstrijski izvoz v našo državo večji kot npr. v Indijo ali na Japonsko. "In tako mora tudi ostati," pravi.
Podobno je tudi Schusterjevo stališče. Izpostavlja, da je populizem, ki ga slišimo iz ust avstrijskih svobodnjakov, povezan z begunsko krizo in ne verjame, da bi to lahko vplivalo na avstrijsko-slovenske odnose.
