Čilski liberalec A. Kaiser: Državna podjetja so v resnici podjetja v lasti politikov

Slovenija je družba interesnih skupin, ki iščejo rente. Interesne skupine poskušajo priti blizu vladi, da bi dobile svoj kos pogače, ki jo plačujejo davkoplačevalci, opozarja Axel Kaiser.

1 / 4

Foto: Matej Leskovšek

2 / 4

Foto: Matej Leskovšek

3 / 4

Foto: Matej Leskovšek

4 / 4

Foto: Matej Leskovšek

Razlogi za svetovno finančno krizo, intervencionizem vlad in centralnih bank, nepremičninski mehurček, evrska kriza, usoda EU-ja … To so ene izmed tem, o katerih smo se pogovarjali s čilskim zagovornikom prostega trga Axlom Kaiserjem, avtorjem knjige Pot v propad.

Na začetku svetovne finančno-gospodarske krize leta 2008 je bilo v Sloveniji močno razširjeno mnenje – v medijih in pri t. i. oblikovalcih javnega mnenja –, da je to kriza kapitalizma in da pomeni začetek konca kapitalizma. Vsak, ki bo preučil dokaze, bo ugotovil, da ta kriza ni povezana s kapitalizmom. V veliki meri je to kriza, ki jo je povzročil intervencionizem vlad in centralnih bank v gospodarstvo. Glavni razlog za krizo je bila odločitev ameriške centralne banke (Federal reserve – FED) iz začetka leta 2000, da umetno zniža obrestne mere.

Potem ko se je razpočil mehurček podjetij dot-com, je guverner FED-a Alan Greenspan med letoma 2000 in 2004 obrestno mero znižal s šestih odstotkov na vsega en odstotek in na tej ravni je ostala nespremenjena več kot eno leto.

To pomeni, da so bile v ZDA realno gledano obrestne mere dolgo časa negativne, ker so bile nižje od stopnje inflacije. Z drugimi besedami, namesto da bi dolžniki plačevali bankam za denar, ki so si ga izposodili, so banke plačevale dolžnikom, ker so dobili posojilo.

Ljudje so pri bankah začeli najemati posojila, s katerimi so začeli kupovati hiše. Tudi ljudje, ki si niso mogli privoščiti lastne hiše, so imeli dostop do posojil, ker so bili ti tako poceni. Tudi država je spodbujala in celo silila banke, da dajejo hipotekarna posojila ljudem, ki si hiš niso mogli privoščiti. To je povzročilo nepremičninski mehurček.

Zakaj je nepremičninski mehurček počil? Težave so nastale, ko je začela rasti inflacija, saj so morale centralne banke dvigniti obrestne mere in zmanjšati količino denarja na trgu. In ko so storile to, je nepremičninski mehurček počil.

Številni ljudje, ki so prej jemali posojila, jih zdaj zaradi višjih obrestnih mer niso mogli več vračati. Zato so jim banke zaplenile hiše in jih prodale na trgu. Ker pa cena prodanih hiš ni bila tako visoka, kot so banke predvidevale, so imele izgube tudi banke.

Naš znani ekonomist in nekdanji visoki uslužbenec Svetovne banke Boris Pleskovič meni, da je bil glavni razlog za krizo pomanjkanje nadzora nad bankami v ZDA in da bi potrebovali več regulacije. Številni menijo podobno kot Pleskovič, sam pa sem prepričan, da je to napačen pogled na vzroke krize. Ko umetno posreduješ denar in preplaviš trg z denarjem, bo vedno nastal mehurček. Ni pomembno, ali imaš regulacijo ali ne.

Vaše mnenje je, da je evro, skupna evropska denarna valuta, napaka. Zakaj? Stanje v Evropi je po uvedbi evra slabše, kot je bilo pred evrom. Slabše ekonomsko, politično in glede socialne stabilnosti. Evro je razlog za izgubo konkurenčnosti južnoevropskih držav, za nepremičninski mehurček v Španiji in na Irskem, za naraščajoči primanjkljaj v trgovinski bilanci teh držav. Težave je naslednja: z uvedbo evra je na trgu nastalo prepričanje, da bodo države v evroobmočju, če bo kaj šlo narobe, vedno dobile pomoč. Obrestne mere, po katerih so si te države izposojale denar, so se zato dramatično znižale. V Grčiji s 25 na dva odstotka. Pomislite, da bi vaše obrestne mere padle s 25 na dva odstotka. Lahko začnete zabavo! To je posojilni mehurček. Politiki, država in tudi ljudje so začeli na veliko zapravljati denar.

Kje se je zalomilo? S finančno krizo leta 2008 je na finančnem trgu nastala panika in nihče ni več želel posojati denarja Grčiji, Španiji in podobnim državam. Obrestne mere so se dvignile. To je razlog za krizo, ki jo imamo zdaj.

To je tudi nekakšen način vračanja discipline na trgu. S tem se prezadolženim državam pove, da morajo sprejeti reforme in živeti v skladu s svojimi zmožnostmi. Ena od vročih tem v Evropi je varčevalna politika, ki ji številni nasprotujejo. Kakšno je vaše mnenje o njej? Je zategovanje pasu potrebno? Če ti zmanjka denarja, ti pač zmanjka denarja. Moraš se prilagoditi, kajti nihče ti ne bo več posodil denarja. Ni druge alternative kot varčevanje. Ampak ni dovolj samo varčevanje, nujne so tudi strukturne reforme za dosego prostega trga: prožnejši trg dela, zmanjšanje davkov, krčenje obsega vlade, zmanjšanje stroškov države …

Menite, da ima EU prihodnost ali jo bo kriza evra pokopala? Če bo evropski politični razred nadaljeval zgrešeno politiko in zgrešene reševalne pakete, bo evro na določeni točki propadel, kar lahko pomeni tudi konec evropskega projekta.

Pravilna rešitev bi bila, da vse države, ki niso na ravni Nemčije, zapustijo evro in si tako povrnejo konkurenčnost. Prav tako morajo opraviti strukturne reforme. Če se to ne bo zgodilo, bo evro propadel.

V Sloveniji imamo veliko podjetij v državni lasti. Kaj naj storimo? Prodamo vse? Privatizirati morate vse. Poleg tega to v resnici niso podjetja v državni lasti, ampak podjetja v lasti politikov. Politiki ta podjetja uporabljajo za favoriziranje posebnih interesnih skupin, na vodilna mesta postavljajo svoje prijatelje, uporabljajo denar podjetij za volilne kampanje itn. Na prostem trgu je tako, da če imate podjetje in to propade, vi izgubo plačate z lastnim denarjem. Če pa ste politik in nadzorujete podjetje, to izgubo plačate s tujim denarjem, denarjem davkoplačevalcev.

To je tako, kot da bi šli v kazino s tujim denarjem. Vseeno vam je, kaj se bo zgodilo, ker ne hazardirate s svojim denarjem.

V Sloveniji imate družbo interesnih skupin, ki iščejo rente – rentnike. Interesne skupine poskušajo priti blizu vladi, da bi dobile svoj kos pogače, ki jo plačujejo davkoplačevalci.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano