Če hočeš priti v obljubljeno deželo, moraš iti na sever

Po podatkih Sursa se je lani v Slovenijo priselilo 13.871 ljudi, odselilo pa se jih je 13.384, kar je nekaj manj kot leto prej. Med odseljenimi je bilo skoraj 7.800 državljanov Slovenije in 5.600 tujih državljanov, kažejo podatki Sursa. Največ Slovencev v Nemčijo in Avstrijo Največ, kar polovica slovenskih državljanov je odšla v Nemčijo (21 odstotkov), Avstrijo (20 odstotkov), Bosno in Hercegovino ali na Hrvaško.

Med prebivalci, ki so se lani priselili, je bilo 84 odstotkov tujih državljanov, največ jih je prišlo iz drugih držav, nastalih po razpadu Jugoslavije. Teh je bilo 73 odstotkov, sledili so državljani drugih držav članic EU. Več kot 94 odstotkov priseljenih tujih državljanov se je priselilo v Slovenijo iz svoje matične države.

Najbolj obljubljena dežela za tujce je Nemčija, najmočnejše evropsko gospodarstvo. V 80,8-milijonski državi je konec lanskega leta živelo med 6,9 milijona (podatek nemških zveznih statistikov) do 7,6 milijona tujcev (podatek iz osrednjega registra za tujce).

Rekordno leto 2013 Lani je bilo glede priseljevanja najbolj rekordno leto v zadnjih 20 letih. V Nemčijo se je namreč priselilo 1.226.000 ljudi, kar je 13 odstotkov več kot leta 2012. Večina priseljencev prihaja iz držav EU, največ iz Poljske (189 tisoč). Povečalo se je zlasti priseljevanje iz južnoevropskih držav, ki jih je prizadela kriza: Italija (32 tisoč), Španija (22 tisoč).

Skokovito je naraslo priseljevanje iz naše južne sosede Hrvaške, ki se je lani vključila v EU. Če je leta 2012 v Nemčijo odšlo tisoč Hrvatov, jih je lani kar 13 tisoč. Na drugi strani je lani v primerjavi s predlani padlo število priseljencev iz držav, kot sta Bolgarija (20 tisoč oziroma 13 odstotkov manj) in Grčija (20 tisoč oziroma devet odstotkov manj). Druga najbolj obljubljena dežela je Velika Britanija Iz držav zunaj EU se je v Nemčijo najbolj povečalo priseljevanje iz Ruske federacije (18 tisoč oziroma za sto odstotkov). Več priseljencev je bilo tudi iz Egipta, Libije in Somalije.

Druga najbolj zaželena evropska država je Velika Britanija, kjer od 64 milijonov prebivalcev 7,4 milijona oziroma 12,4 odstotka nebritanskih korenin. Otoku sledi 65-milijonska Francija, kjer živi 7,4 milijona priseljencev. Deželi galskih petelinov sledi Španija: v 46,7-milijonski iberski državi je 12 odstotkov oziroma 6,5 milijona priseljencev (vir: spletna stran The Richest) oziroma 5,4 milijona (vir: OECD).

Priseljevanje v Španijo, po krizi odseljevanje Španija je zanimiva zato, ker je to bila še pred leti država, kamor so se ljudje radi priseljevali, zlasti iz bližnjih afriških držav, jezikovno sorodnih držav Latinske Amerike, prijetno podnebje pa je privabilo tudi množico tujih študentov.

Vrh priseljevanja je bilo leta 2007, ko se je v Španijo priselilo okoli 920 tisoč ljudi. Nato je sledila kriza, zato so reke priseljencev upadle. Številni mladi Španci so se s trebuhom za kruhom odpravili na tuje.

Mladi Grki s trebuhom za kruhom Kljub temu številke niso bile drastično visoke: leta 2010 je državo zapustilo 37 tisoč ljudi, leta 2011 55 tisoč in lani do septembra 55 tisoč. Od tega so bili številni ne dolgo tega naturalizirani španski državljani.

Tudi iz Grčije, ki jo je kriza najbolj udarila in je še daleč od popolnega okrevanja, priseljevanje ni bilo zelo drastično, čeprav je skokovito naraslo. Po podatkih OECD, ki temeljijo na grških statističnih podatkih, v zadnjih letih ni bilo zaznati množičnega odseljevanja, kljub slabi gospodarski sliki (21-odstotna brezposelnost, 55 odstotkov brezposelnih mladih). Skok izseljevanja tudi iz Italije in Portugalske Leta 2011 se je 23 tisoč Grkov izselilo v Nemčijo, 6.000 v VB, 2.400 na Nizozemsko in 1.000 na Švedsko. Število izseljencev je sicer močno naraslo leta 2012 (v Nemčijo in na Švedsko), ampak kot kažejo podatki nemških statistikov, je odseljevanje lani že upadlo. So pa izseljenci večinoma mladi in izobraženi.

V zadnjih letih je poleg iz Grčije in Španije naraslo tudi izseljevanje iz Italije (predlani za 38 odstotkov več kot leta 2011) in Portugalske (predlani za 49 odstotkov več kot leta 2011).

Skoraj dvajset odstotkov Romunov si služi denar na tujem Iz katerih držav pa prebivalci najbolj odhajajo s trebuhom za kruhom? Po podatkih OECD je na prvem mestu Romunija, kjer je leta 2011 okoli 3,5 milijona prebivalcev delalo v tujini. Glede na to, da je Romunov dobrih 20 milijonov, to znaša kar 17,4 odstotka vsega prebivalstva. Upoštevati pa je treba, da so to le ocene, ker ni zanesljivih podatkov.

Kot nakazujejo nemški statistični podatki, tudi velik del Poljakov dela v tujini. Po podatkih OECD oziroma poljskega osrednjega statističnega urada je v tujini leta 2011 delalo okoli 2,06 milijona Poljakov (5,2 odstotka poljskega prebivalstva). Sezonski delavci iz Bolgarije Precej ljudi se je izselilo tudi iz 7,2-milijonske Bolgarije, a gre pri tem večinoma za izseljence, ki v tujini preživijo le krajše obdobje, nato pa se vrnejo domov. Šlo naj bi za okoli 300 do 400 tisoč (sezonskih) delavcev.