Sreda, 1. 3. 2023, 11.22
1 leto, 2 meseca
Bruselj v strahu: bo Orban uporabil svoj vpliv?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,39
48
Madžarski premier Viktor Orban je opozoril na pretekle kritike Finske in Švedske o stanju pravne države na Madžarskem in zatrdil, da nekateri v njegovi stranki dvomijo, da je modro dati zeleno luč za vstop v Nato državama, ki "širita očitne laži o Madžarski, o pravni državi na Madžarskem, o njeni demokraciji in tukajšnjem življenju".
18. maja lani, slabe tri mesece po ruskem napadu na Ukrajino, sta Finska in Švedska zaprosili za vstop v zvezo Nato. Protokol o pridružitvi omenjenih držav je ratificiralo 28 od 30 držav članic Nata. Tega nista storili le še Madžarska in Turčija. Madžarski parlament je ravno danes začel razpravo o kandidaturi obeh nordijskih držav za vstop v vojaško zavezništvo. Glede na to, da sta bili Finska in Švedska v preteklosti med najbolj kritičnimi do vladavine prava na Madžarskem, se v Bruslju bojijo, da bi lahko madžarski voditelj Viktor Orban zdaj poskušal uporabiti svoj vpliv na njun vstop v Nato in iztržiti odpustke pri vprašanjih vladavine prava na Madžarskem.
Turčija in Madžarska sta edini članici Nata, ki po več kot osmih mesecih, ko so voditelji Nata na vrhu v Madridu podpisali kandidaturo Finske in Švedske za članstvo v zavezništvu Nata, še nista ratificirati njunih prošenj.
Medtem ko so članice Nata bolj zaskrbljene, ker bi lahko Turčija preprečila pristop Švedske, saj naj bi Stockholm dajal zatočišče kurdskim skrajnežem, z odobritvijo priključitve obeh držav zavlačuje tudi vlada Viktorja Orbana.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in finski zunanji minister Pekka Haavisto med rokovanjem v prostorih finskega parlamenta v Helsinkih na Finskem.
Madžarska bo na Švedsko in Finsko poslala delegacijo in preučila politične spore
V madžarskem parlamentu so razpravo o ratifikaciji začeli danes, glasovanje pa je predvideno v drugi polovici marca.
Máté Kocsis, vodja poslanske skupine Orbanove nacionalistične stranke Fidesz, je prejšnji teden dejal, da se je zdaj pojavila "resna razprava" o pristopu obeh držav v Nato. Madžarska namerava zato na Švedsko in Finsko poslati delegacijo, da bi preučila nastale "politične spore".
Tudi Orban je ponovil taka stališča. V petkovem intervjuju je dejal, da "čeprav načeloma podpiramo pristop Švedske in Finske k Natu, se moramo najprej resno pogovoriti". Ob tem je opozoril na pretekle kritike Finske in Švedske o stanju pravne države na Madžarskem in zatrdil, da nekateri v njegovi stranki dvomijo, da je modro dati zeleno luč za vstop v Nato državama, ki "širita očitne laži o Madžarski, o pravni državi na Madžarskem, o njeni demokraciji in tukajšnjem življenju".
Pridružitvi Švedske in Finske k zavezništvu Nata nasprotujeta Turčija in Madžarska.
Bi madžarski voditelj lahko uporabil svoj vpliv?
Glede na to, da sta bili Finska in Švedska v preteklosti med najbolj kritičnimi do vladavine prava na Madžarskem, se v Bruslju bojijo, da bi lahko madžarski voditelj Viktor Orban zdaj poskušal uporabiti svoj vpliv na njun vstop v Nato in iztržiti odpustke pri vprašanjih vladavine prava na Madžarskem.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v ponedeljek obiskal Helsinke, kjer je bilo na vrhu dnevnega reda prizadevanje Finske za vstop v zavezništvo. Turčijo in Madžarsko je pozval, naj čim prej potrdita kandidaturi obeh držav: "Upam, da bodo kmalu ratificirali. Prišel je čas. Finska izpolnjuje vsa merila, prav tako Švedska. Za to trdo delamo in cilj je, da se to vzpostavi čim prej."
48