Nedelja, 7. 5. 2017, 12.00
6 let, 6 mesecev
Bodo Francozi spet strah in trepet Evrope?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,90
V Franciji so danes predsedniške volitve, ki lahko usodno vplivajo na prihodnost Evropske unije. Če se bo to zgodilo, bo Francija še enkrat več postavila Evropo na glavo.
Francije je bila od 17. stoletja naprej najmočnejša država na celinskem delu Evrope. Njen edini in najnevarnejši tekmec v boju za popolno evropsko prevlado je bila otoška Velika Britanija, ki je v sedemletni vojni 1756-1763 s pomočjo svojih nemških zaveznikov ponižala Francijo.
- Velika laž, ki so jo podtaknili slavnemu Churchillu
- To sta najbolj znani lažni novici
- Kako so Trumpovega predhodnika umorili na poti v Belo hišo
Francoska revolucija
Leta 1789 je v Franciji izbruhnila revolucija, ki je odpravila monarhijo in moč plemstva. Številni francoski revolucionarji so bili navdušeni nad Veliko Britanijo, a obenem je francosko revolucijo spodbujalo tudi upanje, da bo revolucionarna in republikanska Francija dosegla tisto, kar ni uspelo osramočenemu francoskemu kralju – premagati Veliko Britanijo in zavladati stari celini in svetu.
Francoska revolucija se je začela 14. julija 1789 z napadom Parižanov na trdnjavo Bastiljo,v kateri je bil zapor.
Revolucionarna Francija osvaja Evropo
Franciji je pod vodstvom genialnega Korzičana Napoleona Bonaparta uspelo streti britanski zaveznici Avstrijo in Prusijo in zavladati Evropi od Atlantika do Rusije. A Velika Britanija je bila trdoživa in leta 1812 se je Napoleonov pohod nad britansko zaveznico Rusijo klavrno končal. Poleti 1815 je bila revolucionarna Francija dokončno poražena.
Napoleon Bonaparte - mož, ki je hotel s Francijo zavladati svetu. Spodletelo mu je, a je še vedno ostal ikona revolucionarne Francije.
Julijska revolucija leta 1830
A Evropa, še zlasti pa zagovorniki monarhij in protirevolucionarnega aristokratskega konservativizma, so še vedno s strahom gledali na Francijo, čakajoč na novo usodno revolucijo. Leta 1830 je v Franciji spet izbruhnila revolucija. Začela se je spet julija, tokrat 26. julija. Francozi so s tako imenovano julijsko revolucijo dokončno vrgli z oblasti dinastijo Burbonov, ki so jo po zmagi nad Napoleonom zavezniki leta 1814 oziroma 1815 zopet postavili na oblast v Franciji.
Burboni najdejo zadnji mir na slovenskih tleh
Zadnji burbonski francoski kralj Karel X. je odšel najprej v Veliko Britanijo v Edinburg, nato pa v Prago in od tu leta 1836 v Gorico. Tu je odstavljeni francoski kralj kmalu tudi umrl. Zadnji burbonski francoski kralj je tako zdaj pokopan v frančiškanskem samostanu Kostanjevica v Novi Gorici.
Slovita slika francoskega slikarja Eugena Delacroixa Svoboda vodi ljudstvo, ki jo je navdihnila julijska revolucija.
Meščanski in ustavni kralj Francozov
V Franciji je namesto Burbonov, ki so vladali po dednem načelu, prevzel oblast Ludvik Filip iz rodbine Orleanskih. Ta je vladal kot ustavni monarh in kot kralj Francozov. Francija tokrat ni odšla na osvajalni pohod po stari celini, je pa julijska revolucija avgusta istega leta spodbudila upor katoličanov v Belgiji, ki je bila od leta 1815 del Nizozemske.
Uspešna belgijska revolucija in spodletela poljska vstaja
Belgijska revolucija bila uspešna in nastala je nova kraljevina – Belgija. Julijska revolucija je zanetila tudi spodletelo novembrsko vstajo Poljakov proti carski Rusiji in upore v Italiji, ki so jih leta 1831 zadušili Avstrijci. Nemirna je bila tudi Švica.
Belgijska revolucija je na evropski zemljevid postavila novo državo - katoliško kraljevino Belgijo, ki je bila pod pokroviteljstvom Velike Britanije.
Revolucionarno leto 1848
Leta 1848 je v Franciji spet počilo. Tokrat so Francozi februarja 1848 vrgli z oblasti kralja Ludvika Filipa in razglasili drugo francosko republiko. Novi francoski voditelj je postal Louis-Napoleon Bonaparte, ki je bil najprej izvoljen za predsednika Francije, leta 1852 pa je tako kot njegov stric Francijo spet spremenil v cesarstvo.
Pomlad narodov
Revolucionarni duh je po Franciji zajel vso Evropo. Leta 1848 tako govorimo tudi o pomladi narodov, tudi o pomladi slovenskega naroda. Takrat so se pojavile tudi zamisli o Zedinjeni Sloveniji. Leto 1848 je bilo res nemirno: Nemci so se hoteli združiti, Madžari so se uprli habsburški nadvladi, spet so vstali Poljaki … Nemir je zajel tudi nekatere države v Latinski Ameriki.
Večino revolucionarnih vstaj so nato zatrli s silo, najbolj trd oreh so bili madžarski vstajniki, ki so jih Avstrijci lahko premagali le s pomočjo carske Rusije, ki je veljala za žandarja Evrope. Na fotografiji: karikatura iz leta 1849, ki prikazuje, kako so konservativne sile premagale revolucionarje.
Pariška komuna leta 1871
Revolucionarni duh je Francijo spet zajel leta 1871. Tokrat je prišlo do prve komunistične vstaje. Ko se je jeseni 1870 zaradi poraza v vojni s Prusijo sesedlo drugo francosko cesarstvo in je bila razglašena tretja francoska republika, je marca 1871 oblast v Parizu prevzela radikalno socialistična vlada.
Pariški komunisti navdih Leninu
To je bila pariška komuna (La Commune de Paris), ki je trajala do maja istega leta, ko je komunarde potolkla francoska redna vojska, zvesta vladi tretje francoske republike. Kratkotrajna pariška komuna in ideje nemškega revolucionarja Karla Marxa so pozneje navdihnile rusko oktobrsko revolucijo leta 1917, ki so jo izpeljali Leninovi boljševiki. Nastala je komunistična Sovjetska zveza in njena prestolnica Moskva je postala središče svetovnega komunističnega gibanja.
Pariška komuna je bila zgled za poznejše socialistične oziroma komunistične revolucije. Na fotografiji: privrženci pariške komune na barikadah branijo Pariz pred napadom redne francoske vojske.
Študentski protesti maja 1968
Kar je bila v 19. stoletju Francija, je tako v 20. stoletji postala Sovjetska zveza – revolucionarni strah in trepet Evrope. A Francija je kljub temu še enkrat postala navdih revolucionarnih vstaj po drugih državah – tokrat študentskih. Maja 1968 so levičarsko usmerjeni pariški študentje zasedli univerze in protestirali proti kapitalizmu, potrošništvu, ZDA in tradicionalnim vrednotam. Sledile so delavske stavke, spopadi protestnikov s policisti …
Prepričljiva zmaga golistov
Francoski predsednik Charles de Gaulle je razpustil parlament in razpisal nove volitve. Nemiri so potihnili, na volitvah junija 1968 so premočno zmagali de Gaullovi konservativci. A majski dogodki so kljub temu postali legendarni in bili navdih za poznejše študentske proteste v drugih državah, tudi v takratni socialistični Jugoslaviji, katere del je bila Slovenija.
Spopad študentov s policijo v Parizu 14. maja 1968.
