Skušajo Putinovi hekerji uničiti Hillary Clinton?

22. julija letos, tik pred demokratsko nacionalno konvencijo, je WikiLeaks Juliana Assangea objavil vsebino skoraj 20 tisoč e-pisem in skoraj deset tisoč priponk vodilnih članov demokratskega nacionalnega odbora, vrhovnega organa ameriške demokratske stranke.

Vodstvo demokratov favoriziralo Clintonovo

Objavljena pisma so vrgla zelo slabo luč na vodilne člane vodstva demokratske stranke: med drugim se je razkrilo, da so vodilni člani stranke, ki bi morali biti nevtralni, v času demokratskih strankarskih predsedniških volitev podpirali Hillary Clinton in njenemu tekmecu Bernieju Sandersu metali polena pod noge.

Zaradi tega je že pred konvencijo odstopila predsednica demokratskega nacionalnega odbora Debbie Wassermann Schultz, vodstvo demokratskega nacionalnega odbora pa se je opravičilo Sandersu.

Hillary Clinton naprti krivdo za vdor Rusiji

Dva dneva po objavi spornega dopisovanja je Hillary Clinton za vdor v strežnik demokratskega nacionalnega odbora obtožila Rusijo, saj naj bi si Putin želel zmago Donalda Trumpa. Pri tem se je sklicevala na neimenovane strokovnjake za obveščevalne dejavnosti.

Vdor v strežnik demokratske stranke je razkril stike med vodstvom demokratske stranke in številnimi ameriškimi mediji. Člani demokratskega nacionalnega odbora so tako medijem sporočali podatke za članke, ki so bili naperjeni proti Hillaryjinemu tekmecu Sandersu. Foto: Reuters

Assange je zanikal, da bi za afero stala Rusija, do podatkov naj bi prišel heker s psevdonimom Guccifer 2.0. Tudi Rusija je zanikala, da bi vdirala v strežnik demokratske stranke. Je pa kmalu spet dvignil nekaj prahu Trump, ki je s precej ironije na novinarski konferenci 27. julija dejal: "Rusija, če poslušaš, upam, da boš lahko našla 30 tisoč e-pisem, ki so izgubljena. Mislim, da te bodo naši mediji zelo bogato nagradili."

Trumpova "ponudba" Rusiji

Gre seveda za več kot 33 tisoč zaupnih e-pisem, ki jih je Clintonova v času, ko je bila državna sekretarka (2009-2013), pošiljala s svojega zasebnega nezavarovanega strežnika in jih nato izbrisala, namesto da bi jih izročila FBI. 

Po mnenju republikancev je s tem Clintonova ogrožala nacionalno varnost, saj so bili zaupni podatki lahek plen tujih obveščevalnih služb (Trump je z zgoraj navedeno ironično "ponudbo" Rusiji skušal volivcem namigniti, da je ruska obveščevalna služba zaradi Hillaryjinih napak zagotovo lahko prišla do teh e-pisem, op. p.). Zaradi tega in brisanja e-pisem bi morali proti Clintonovi sprožiti kazenski postopek, so še prepričani republikanci.

Demokrati spet pogrevajo afero 

Afera z vdorom v strežnik demokratske stranke in domneve o Putinovi hekerski oziroma kibernetski vojni proti Clintonovi so nato za nekaj tednov potihnile. Znova je prišla ta afera v ospredje volilne kampanje na ponedeljkovem soočenju med Trumpom in Clintonovo.

Lahko trditve o ruski kibernetski vojni škodijo republikancu Donaldu Trumpu? Hillaryjin tabor že dolgo Trumpu očita preveč tesne povezave z Rusijo. Spomnimo: nekdanji vodja Trumpove volilne kampanje, poslovnež Paul Manafort, je imel tesne poslovne stike z Rusijo. Foto: Reuters

Pri zadnji temi predsedniškega soočenja – o nacionalni varnosti – je voditelj s televizijske postaje NBC Lester Holt že takoj na začetku izpostavil vprašanje kibernetske varnosti oziroma kibernetske vojne: "Naše institucije so žrtve kibernetskih napadov in naše skrivnosti kradejo. Moje vprašanje je, kdo je v ozadju in kako naj se bojujemo proti temu?"

Clintonova spet obtoži Rusijo, Trump opozarja, da ni dokazov

Clintonova je seveda omenila vdor v strežnik demokratske stranke in zanj obtožila Putinovo Rusijo. Trump je odvrnil, da ni nobenih dokazov, da je to storila Rusija. Lahko je bila Rusija, toda lahko bi bila tudi Kitajska, kakšna druga država ali zgolj posameznik, je povedal Trump, ki kot predsedniški kandidat tudi dobiva zaupne podatke ameriških obveščevalnih služb.

O domnevni ruski kibernetski vojni proti ZDA se je v četrtek na svoji spletni strani razpisal tudi ameriški tednik Time (članek: How Russia wants to undermine the U. S. election). Tako naj bi predsednik ZDA Barack Obama in njegovi svetovalci za varnost ugotovili, da želi Rusija s kibernetsko vojno vplivati na ameriške predsedniške volitve.

Organizirana ruska kibernetska vojna?

Ameriške oblasti – kot piše Time – skrbi, da bi lahko v zadnjih tednih kampanje ruski hekerji mešetarili z volilnimi seznami, obveščanjem o izidih volitev in mediji, in sicer zato, da bi vrgli senco dvoma o pošteni izvolitvi prihodnjega predsednika ZDA.

Vprašanje o kibernetski varnosti, ki je pisano na kožo Hillary Clinton, je bila prvo vprašanje voditelja ponedeljkovega soočenja Lesterja Holta (na fotografiji) v okviru teme o nacionalni varnosti. Številni Trumpovi podporniki so prepričani, da je Holt soočenje vodil pristransko, saj Hillary ni postavljal vprašanj o njenih šibkih točkah: sklad zakoncev Clinton, izbrisana zaupna e-pisma ... Na drugi strani je na primer postavil Trumpu vprašanji glede njegove davčne napovedi in preteklih trditev, da se Barack Obama ni rodil v ZDA. To sta Trumpovi šibki točki. Foto: Reuters

Tako sta 22. septembra demokratska kongresnika iz odbora za obveščevalne dejavnosti, kalifornijska senatorka Dianne Feinstein in član predstavniškega doma Adam Schiff, zapisala, da glede na podatke, ki jih imata, sklepata, da se Rusi pripravljajo na resno in organizirano vplivanje na ameriške volitve. Ruskega predsednika Vladimirja Putina sta zato pozvala, naj takoj konča te aktivnosti.

Hekerski medved

Poleg vdora v strežnik demokratske stranke Time piše tudi o dveh krajah podatkov z volilnih seznamov v Arizoni in Illinoisu. Tako naj bi FBI ugotovil, da je hekerska skupina z imenom Fancy Bear junija letos želela prodati ukradeno uporabniško ime in geslo člana arizonske volilne komisije, ki ima dostop do osebnih podatkov skoraj štirih milijonov volivcev. 

Ista hekerska skupina naj bi sredi julija letos v Illinoisu ukradla podatke o 85 tisoč volivcih. Fancy Bear, za katerim naj bi stala ruska obveščevalna služba, naj bi bil tudi v ozadju vdora v strežnik demokratske stranke, še piše Time.

Putinovi hekerji in predvolilna kampanja Clintonove

Dejstvo je, da so trditve o ruski kibernetski vojni v času ameriških predsedniških volitev, ki naj bi vplivale na izid volitev, voda na mlin demokratski predsedniški kandidatki Hillary Clinton. 

Edward Snowden pravi, da ima NSA opremo, s katero lahko takoj ugotovi, kdo je vdrl v strežnik demokratske stranke. Opozoril je, da po vdoru ni nihče predstavil trdnih dokazov o storilcih, kot na primer takrat, ko so severnokorejski hekerji ukradli in objavili pisma uslužbencev Sonyja. Nekateri analitiki tudi poudarjajo, da vse obveščevalne službe skušajo dobiti zaupne podatke (ameriški obveščevalci so na primer prisluškovali tudi telefonskim pogovorom nemške kanclerke Angele Merkel). Foto: Reuters

Glede na to, da je Trump zagovornik izolacionizma ter nasprotnik nove hladne vojne med ZDA in Rusijo, nekajkrat se je tudi pohvalno izrazil o Putinu, ga želi tabor Clintonove prikazati kot nekoga, ki ogroža ameriške nacionalne interese.

Nagovarjanje "hladnovojnih" republikancev

Clintonova želi ameriške volivce prepričati, da se je Putin boji in da želi zato v Beli hiši izolacionista Trumpa, ki ne bi oviral njegove agresivne zunanje politike v Ukrajini in Siriji.

S to volilno temo skušajo demokrati pridobiti tudi del republikanskih volivcev, ki so zagovorniki intervencionistične ameriške politike in imajo v svojem zgodovinskem spominu še vedno čase iz ameriško-sovjetske hladne vojne, ko je Sovjetska zveza (Rusija) veljala za imperij zla, proti kateremu ni popuščanja.

Želi Hillary iz Rusije narediti grešnega kozla?

Na drugi strani Trumpovi podporniki domnevne ruske kibernetske vojne ne vidijo kot grožnje oziroma jo imajo celo za izmišljotino Clintonove. Glavni grožnji nacionalni varnosti sta po mnenju Trumpovih podpornikov islamski terorizem in ameriško popuščanje Iranu. Prepričani so, da je ameriško varnost bolj ogrozila Clintonova z nemarnim odnosom do zaupnih e-pisem kot domnevni ruski hekerji.