Četrtek, 5. 5. 2016, 13.26
6 let, 6 mesecev
Bo Hillary Melanii preprečila vstop v Belo hišo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,48
6
Vse bolj kaže, da se bosta za Belo hišo novembra udarila Hillary Clinton in Donald Trump. Milijarderju ankete trenutno napovedujejo poraz, a lahko v prihajajočih mesecih izniči zaostanek za nekdanjo prvo damo.
Trump, ki je poročen s Slovenko Melanio, je do zdaj že večkrat pokazal, da lahko ne le šokira, temveč (kljub temu) tudi zmaguje. Napovedi številnih ameriških poznavalcev političnega dogajanja je večkrat negiral in je na pragu osvojitve republikanske predsedniške nominacije. Vodstvo republikanske stranke je vse prej kot navdušeno nad njim, a je ostal edini (uradni) kandidat za strankarsko predsedniško nominacijo. V svojih govorih zadnje tedne vse pogosteje napada svojo najverjetnejšo demokratsko tekmico Clintonovo, ki ji nominacija praktično ne more več uiti kljub trdoživemu tekmecu Bernieju Sandersu.
Kakšne ima torej možnosti politični začetnik Trump proti veteranki Clintonovi? Ankete mu vseskozi v primerjavi z nekdanjo prvo damo, senatorko in nekdanjo državno sekretarko napovedujejo poraz. Ena zadnjih kaže, da za njo zaostaja za deset odstotnih točk, in to celo v zveznih državah, kjer je republikanski kandidat pred štirimi leti Mitt Romney slavil – npr. v Severni Karolini, Arizoni, Missouriju in Utahu.
Trump in Clintonova sta pri velikem delu volivcev precej nepriljubljena.
New York Times piše, da je takšen zaostanek sicer mogoče izničiti, še posebej, ker je tudi Clintonova precej osovražena ("Clintonove ljudje ne marajo, Trumpa pa se bojijo," ugotavlja časnik), a je presenečenje manj mogoče pri tako znanih kandidatih, kot sta Clintonova in Trump. Ankete kažejo, da je Trumpova največja težava, ker bi bil oz. bo najbolj nepriljubljen kandidat katere od dveh največjih strank, saj skoraj dve tretjini vprašanih nimata dobrega mnenja o njem.
Kakšne možnosti ima Trump novembra proti Clintonovi?
Boris Pleskovič
Boris Pleskovič, predsednik Slovenskega svetovnega kongresa
Ronalda Reagana so podcenjevali, se norčevali, češ da je drugorazredni igralec, potem pa je postal eden izmed petih najboljših predsednikov. Donalda Trumpa ne smemo podcenjevati, je izjemno inteligenten in nadarjen. Najel je najboljšega vodjo za kampanje med republikanci in že umiril retoriko, postal bolj predsedniški. Podcenjevati nekoga nima smisla. Hillary se ne bo pustil kar tako, lahko jo "sesuje". Ne bi rekel, da bo zmagal, a nikoli ne veš.
Matjaž Klemenčič
Matjaž Klemenčič, zgodovinar in univerzitetni profesor na filozofski fakulteti v Mariboru
Samo če bi se pojavila zelo zelo huda zaostritev mednarodnih pogojev – npr. če bi udarila IS s kakšnim napadom v ZDA –, bi Trump lahko tekmoval s Clintonovo. Sicer so možnosti za Trumpa zel, zelo majhne, ker Američani vendarle vidijo, da si ne morejo privoščiti imeti predsednika brez izkušenj. Američani se tudi sami sprašujejo, ali je mogoče, da bi izpolnil svoje protipriseljenske obljube, ali bi lahko zgradil zid, za katerega naj bi plačali Mehičani.
Bogomil Ferfila
Bogomil Ferfila, profesor na FDV
Oba imata skupno točko: imata velike težave z volivci, Trump pa še s stranko. Pri Clintonovi je glavna težava, da – čeprav je zelo bistra in delovna – so njene politične sposobnosti in javna podoba klavrne. Velik del volilnega telesa ni navdušen nad njo in je v dvomih predvsem glede njene avtentičnosti in njenih obljub. Ima jo za del washingtonskega esteblišmenta, ki – in to je bistvo volitev – ne ponuja nič novega.
Clintonova pri volivcih ne more vzbuditi navdušenja. Ima pa odlične povezave s stranko, ki jo enoglasno podpira. V primeru Trumpa je diagonalno nasprotna situacija: povzroča sive lase vrhu republikanske stranke, ki ga ne more odstaviti. Ne glede na to, kaj menimo o intelektualni ravni njegovih izjav in programa, je človek, ki pri volivcih vzbuja navdušenje, neko ekstazo. Lahko govorimo o Trumpovem kultu.
Verjetno lahko v obeh taborih pričakujemo učinek t. i. negativnega strankarstva. Volivci ne bodo glasovali za kandidata svoje stranke zaradi njegove osebnosti, ampak zaradi nasprotovanja kandidatu nasprotne stranke. Vprašanje je, koliko lahko Trump svoje navdušenje pri volivcih, ki ga podpirajo, razširi na sloj neodločenih. Čeprav ankete kažejo prednost Hillary, mislim, da lahko Trumpomanija zavzame tudi nekaj vmesnega prostora in tudi pri nižjih slojih demokratskega razreda, ker je njegova populistična politika v nekaterih elementih pisana na kožo nižjih slojev.
Sta precej izenačena, bolj kot kažejo ankete. Ranljivost Hillary je tudi ta, da če se zgodi kaj v smislu hitrega poslabšanja gospodarstva, škandal zdajšnjega establišmenta, teroristični napad … vse to so nevarnosti, ki lahko dodatno znižajo kotacijo demokratov.
Clintonova je bila pred osmimi leti že enkrat razglašena za gotovo zmagovalko proti tedaj neznanemu Baracku Obami, pa se ji je to maščevalo. Vse karte so še odprte. Lahko bomo priča še kakšnemu presenečenju, pojavi se lahko še kak tretji kandidat.
Peter Verovšek
Peter Verovšek, politolog in predavatelj na Harvardu
Zanimivo bo opazovati, kako se bosta oba kandidata pripravila na neposredni dvoboj. Clintonova in Trump sta zelo nepriljubljena kandidata, ki imata zelo visoke "negativne" ocene v javnomnenjskih raziskavah. Večina volivcev se bo torej odločala za "manjše zlo" ali pa sploh ne bodo šli na volitve. Kar nekaj vodilnih republikancev je že objavilo, da bodo raje volili Clintonovo kot Trumpa.
Na demokratski strani je tudi veliko vprašanje, ali bodo volivci, ki jih je navdušil Sanders (predvsem mladi), podprli Clintonovo. Druga možnost je tudi, da jih bo zaradi razočaranja nad izidom spet zajela apatija nad političnim procesom. Demokrati so že začeli spodbujati Sandersa, da bi opustil svoje najbolj negativne napade nad Clintonovo in začel združevati stranko, kot je Hillary naredila pred osmimi leti, ko je izgubila nominacijo proti Obami. Ni pa jasno, ali bo Sanders to naredil, saj je bil večino svoje kariere neodvisen politik (v demokratsko stranko se je včlanil šele lani) in je že večkrat izjavil, da ne vidi velike razlike med Clintonovo in Trumpom. Če on ne da svoje podpore Clintonovi, bi to lahko razdvojilo tudi volivce na demokratski strani, kar bi lahko vodilo do Trumpove zmage, podobno kot leta 2000, ko je Ralph Nader Alu Goru odvzel dovolj glasov, da je izgubil Florido in celotne volitve proti Bushu.
6