Petek, 26. 2. 2016, 18.07
4 leta
Bo demografsko šibko Evropo povozila demografsko močna Afrika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
Nizke rodnosti v Evropi se ne da nadomestiti le s priseljevanjem, obnavljanje prebivalstva bo treba doseči z dvigom domače rodnosti in s postopnim zmernim priseljevanjem, trdi ekonomist Janez Malačič.
"Stari svet, Evropa, je demografsko šibek, novi svet, Azija in Afrika, je demografsko močan. Logično je, da se človeštvo razporeja tako, da gre v prazen prostor. /…/ Prazen prostor pač vabi. Mi smo demografsko šibki in napovedi govorijo, da bomo še šibkejši. Na koncu zemlja pripade tistemu, ki hoče živeti," je v intervjuju za naš portal septembra dejal teolog in filozof Branko Cestnik.
Po podatkih Population Reference Bureau (PRB; statistični urad za svetovno prebivalstvo) na lestvici držav sveta z najvišjo stopnjo rodnosti prva mesta zasedajo
- Niger (7,6 otroka na žensko),
- Južni Sudan (6,9) in
- Demokratična republika Kongo (6,6).
Med prvimi 50 državami na lestvici so tako rekoč same afriške države. Izjemi sta na primer Afganistan, ki se uvršča na 28. mesto (4,9 otroka na žensko), in Irak na 44. mestu (4,2). Egipt zaseda 59. (3,5), Alžirija 74. (3,0), Savdska Arabija 80. (2,9), Sirija 81. (2,8), Maroko 90. (2,5), Slovenija 172. (1,6), Nemčija pa 189. mesto na lestvici 210 držav (1,5 otroka na žensko). Na dno lestvice sta se uvrstili Bosna in Hercegovina ter Portugalska, kjer ženske v povprečju rodijo 1,2 otroka.
V nadaljevanju objavljamo nekaj demografskih piramid, ki prikazujejo starostno strukturo prebivalstva v Sloveniji, Evropi in v državah, iz katerih prihajajo migranti (vir: The World Factbook).
Za ogled prognoze starostne strukture prebivalstva v Sloveniji do leta 2080 kliknite tukaj.
"Evropa in EU bosta morali upoštevati, da bo v 21. stoletju najhitreje naraščalo prebivalstvo Afrike. Če k temu dodamo razmere v Zahodni Aziji, vidimo, da se bodo migracijski pritiski na Evropo v prihodnje še povečevali. Migracijska politika EU in širše Evrope bo morala to upoštevati," v zborniku Soočanje z demografskimi izzivi piše Janez Malačič z ekonomske fakultete v Ljubljani.
Malačič opozarja, da se nizke rodnosti v Evropi ne da nadomestiti le s priseljevanjem in da bi razvite države morale vzdržno obnavljanje prebivalstva doseči z dvigom domače rodnosti in postopnim zmernim priseljevanjem. Preveliko priseljevanje bi po njegovem mnenju povzročilo številne težave in politično ni vzdržno. "Gotovo je, da EU ne bo mogla sprejeti ne samo vseh, ampak niti ne večjega dela tistih, ki si bodo v prihodnjih desetletjih prizadevali priseliti vanjo," meni Malačič.
Več demografskih podatkov najdete v poročilu PRB za leto 2015 (v angleščini).
