Sreda, 23. 2. 2022, 7.39
2 leti, 2 meseca
Ukrajinski parlament razglasil izredne razmere
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
122
ZDA in EU se pri uvajanju sankcij proti Rusiji pridružuje vse več držav po vsem svetu. Britanci opozarjajo, da invazije še ni konec in da želi Rusija zavzeti tudi ukrajinsko prestolnico. Ameriški obveščevalci trdijo, da naj bi Rusija napadla v roku 48 ur. Ukrajinski parlament je z veliko večino glasoval za razglasitev izrednih razmer v državi, kar naj bi Ukrajini pomagalo oblikovati ustrezen odgovor na grožnjo ruske invazije. Ukrajina je medtem začela mobilizacijo rezervistov, vse svoje državljane pa je pozvala, naj nemudoma zapustijo Rusijo. Ukrajina je bila danes znova tarča velikega kibernetskega napada. Vodji ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk pa Rusijo prosita za pomoč pri spopadu z ukrajinsko vojsko, so sporočili v Moskvi.
21.02 Ukrajinski parlament razglasil izredne razmere
Ukrajinski parlament je danes pričakovano z veliko večino glasoval za razglasitev izrednih razmer v državi, kar naj bi Ukrajini pomagalo oblikovati ustrezen odgovor na grožnjo ruske invazije.
Poslanci vrhovne rade v Kijevu so potrdili današnji odlok ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, po katerem bodo od polnoči po vsej državi – z izjemo samooklicanih republik Lugansk in Doneck, ki sta že vse od leta 2014 pod posebnim režimom – v veljavi izredne razmere. Poslanci so imeli za potrditev odloka sicer na voljo 48 ur, a so pričakovano pohiteli.
V prvi fazi so izredne razmere razglasili za obdobje 30 dni, ki pa ga je nato mogoče podaljšati še za do 60 dni. Izredne razmere med drugim omogočajo uvedbo policijske ure, a kot je danes povedal sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Oleksij Danilov, jo bodo uvedli, če se bo to izkazalo za potrebno.
Kot je pojasnil, bodo v okviru ukrepa oblasti okrepile varovanje javnega reda ter strateške infrastrukture, omejile bodo promet ter okrepile pregled vozil in dokumentov državljanov. Dejal je še, da želijo z uvedbo izrednih razmer v državi ohraniti mir, da bi njeno gospodarstvo lahko delovalo naprej. Zagotovil je, da ukrep ne bo imel radikalnega vpliva na življenje ljudi.
Ukrajina je medtem danes začela mobilizacijo okoli 200 tisoč rezervistov, starih med 18 in 60 let. Splošne mobilizacije v državi ne načrtujejo. Obenem so ukrajinske oblasti vse državljane pozvale, naj kar najhitreje zapustijo Rusijo. Ukrajinski obmejni organi pa so zaradi vse večje bojazni pred rusko invazijo danes izdali nove omejitve na meji z Rusijo.
Rusija je po drugi strani začela evakuacijo svojih diplomatskih uslužbencev iz Ukrajine, potem ko je ruski parlament v torek predsedniku Vladimirju Putinu formalno odobril uporabo vojske v tujini.
18.33 Ukrajina tarča novega kibernetskega napada
Ukrajina je tarča velikega kibernetskega napada, zaradi katerega med drugim ne delujeta spletni strani vlade in zunanjega ministrstva. Kot je sporočil namestnik ukrajinskega premierja Mihajlo Fjodorov, se je napad začel popoldne, njegove tarče pa so bile strani več bank in uradne spletne strani. O tem, od kod napad prihaja, ni govoril.
Spletnih strani vlade in zunanjega ministrstva popoldne res ni bilo mogoče odpreti, medtem ko spletne strani osrednjih ukrajinskih medijev, bank in drugih poglavitnih javnih ustanov delujejo. Po poročanju nemške tiskovne strani dpa je bilo moteno tudi delovanje spletne strani ukrajinskega parlamenta.
Fjodorov je o tem dejal, da je uspelo nekaterim preusmeriti promet na drugega ponudnika in tako minimizirati škodo. To naj bi bila tudi zasluga dodatnih varnostnih ukrepov, sprejetih v preteklih tednih.
Šlo naj bi sicer za vnovičen napad za porazdeljeno zavrnitev storitve (DDoS), o kakršnih so iz Ukrajine poročali že januarja letos in pretekli teden ter za katerimi naj bi stala Rusija. Gre za napad, v katerem veliko število računalnikov napadeno spletno stran preplavi z zahtevami za podatke in jo tako ohromi.
17.50 ZDA svarijo pred več milijoni beguncev v primeru ruske invazije na Ukrajino
ZDA so danes Generalni skupščini Združenih narodov sporočile, da bi bilo lahko v primeru ruske invazije na Ukrajino prisiljeno domove zapustiti skoraj pet milijonov ljudi.
"Če bo Rusija nadaljevala to pot, bi lahko, po naših ocenah, nastala nova begunska kriza, ena od največjih, s katerimi se spopada svet danes," je opozorila ameriška veleposlanica pri ZN Linda Thomas-Greenfield.
Na morebiten prihod beguncev iz Ukrajine zaradi ruske invazije se že pripravlja več evropskih držav, predvsem tiste, ki mejijo na to z naravnimi viri bogato žitnico nekdanje Sovjetske zveze. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson meni, da je EU dobro pripravljena.
17.30 Trump Putinovo politiko do Ukrajine označil za genialno
Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je med pogovorom za eno od desničarskih radijskih postaj pohvalil Putina, ker je ta priznal neodvisnost separatističnih republik na vzhodu Ukrajine, in napovedal napotitev mirovnih sil.
Na vprašanje, kaj bi lahko sedanji predsednik ZDA Joe Biden storil, da se to ne bi zgodilo, je Trump odgovoril, da ga ne bi smelo biti v Beli hiši. "Pokvarjene volitve. Gre za kandidata, ki ne bi smel biti v Beli hiši, in človeka, ki nima nobenega koncepta o tem, kaj dela," je dejal Trump.
"Včeraj sem gledal televizijo in si rekel, da je to genialno. Putin razglasi velik del Ukrajine za neodvisno ozemlje. Pa to je čudovito. In sem si rekel, kako pametno je tole? In bo šel tja in bo mirovnik. To je najmočnejša mirovna sila. Nekaj od tega bi lahko uporabili na svoji južni meji. Bilo je več vojaških tankov, kot sem jih kadarkoli videl. Seveda bodo ohranjali mir. To je zelo bister človek. Zelo dobro ga poznam," je še dejal nekdanji predsednik ZDA.
17.22 Erdogan: Turčija ne bo priznala potez proti suverenosti Ukrajine
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes Putinu v telefonskem pogovoru dejal, da Turčija ne bo priznala nobenega ukrepa proti suverenosti Ukrajine, in posvaril pred vojaškim spopadom. Erdogan je dejal, da Turčija ne želi izbirati med Rusijo in Ukrajino.
17.00 EU sprejela prvi sveženj sankcij proti Rusiji
EU je danes uradno sprejela prvi sveženj sankcij proti Rusiji. Vključuje sankcije proti osebam ter podjetjem in bankam ter omejitev trgovine z omenjenima območjema in dostopa ruskih oblasti do evropskih finančnih trgov.
EU ob sprejetju svežnja poudarja, da je ta odziv na "rusko priznanje ukrajinskih območij Donecka in Luganska, ki niso pod nadzorom vlade, ter napotitve vojaških sil v to regijo".
Ta odločitev je nezakonita in nesprejemljiva, krši mednarodno pravo, ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine ter ruske mednarodne zaveze ter zaostruje krizo, je ob sprejetju sankcij poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
Gre za tri vrste ukrepov: sankcije v obliki zamrznitve premoženja in prepovedi potovanja za posameznike ter podjetja in banke, vpletene v priznanje, omejitev gospodarskih odnosov s separatističnimi območji Luganska in Donecka ter omejitev dostopa ruskih oblasti in centralne banke do evropskih finančnih trgov.
14.42 Zunanja ministra Nemčije in Francije Putinu očitala, da laže
Ruski predsednik Vladimir Putin Ukrajine nima za suvereno državo in se ne drži zavez, je danes dejal francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian po srečanju z nemško kolegico Annaleno Baerbock v Berlinu. Nemška zunanja ministrica pa je Putinu očitala laganje.
"Predsednik Putin je v svojem govoru na neki način zanikal, da je Ukrajina suverena država. Smo v času revizionizma, ko se na novo izumlja zgodovina, da bi se zasedlo nekdanja ozemlja," je dejal Le Drian po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Poudaril je, da se Putin ne drži zavez, ki jih je dal zasebno ali javno francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu ali nemškemu kanclerju Olafu Scholzu. "Kdaj in kako bi lahko na besedo verjeli Putinu? Ne vem, ali kdo to ve," je dejal.
Tako Scholz kot Macron sta se pred kratkim srečala s Putinom v iskanju rešitve za napetosti, povezanih z Ukrajino, a je ruski predsednik v ponedeljek nenapovedano priznal samostojnost samooklicanih proruskih separatističnih republik na vzhodu Ukrajine ter s tem pravzaprav pokopal sporazum iz Minska iz leta 2014, ki poziva k premirju na vzhodu Ukrajine.
Le Drianova nemška kolegica pa je ruskega predsednika neposredno obtožila laganja. "Če je človek pred tednom dni rekel A, zdaj pa dela nekaj drugega, potem ni govoril resnice. Ali drugače, lagal je," je dejala po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Baerbockova je tako odgovorila na novinarsko vprašanje, ali je Putin še zaupanja vreden partner. "Ruski predsednik je enostransko uničil dogovor iz Minska, ki ga je sam podpisal," je dodala.
Sta pa tako Le Drian kot Baerbockova poudarila, da je treba pogovore nadaljevati. "Tudi v najtežjih časih je treba pustiti odprta vrata za pogovore. Želimo preprečiti vojno," je dejala ministrica.
14.30 Rusija napovedala oster odziv na sankcije ZDA
Rusija je danes napovedala, da se bo na najnovejše sankcije ZDA ostro odzvala. Najnovejše ameriške sankcije proti Rusiji je zaradi ukrajinske krize v torek naznanil predsednik ZDA Joe Biden.
"Nobenega dvoma ne bi smelo biti, sankcije bodo deležne ostrega odziva, ne nujno simetričnega, vendar dobro preračunanega in bolečega za ameriško stran," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo rusko zunanje ministrstvo.
13.43 V Ukrajini razglasitev izrednih razmer in mobilizacija rezervistov
Ukrajinski svet za nacionalno varnost je danes parlament pozval, naj zaradi nevarnosti ruskega napada za 30 dni razglasi izredne razmere v državi. Ukrajina je medtem začela mobilizacijo rezervistov, vse svoje državljane pa je pozvala, naj nemudoma zapustijo Rusijo.
Sekretar sveta za nacionalno varnost Oleksij Danilov je dejal, da mora parlament izredne razmere razglasiti v 48 urah.
Danilov je pojasnil, da bodo v okviru ukrepa oblasti okrepile varovanje javnega reda ter strateške infrastrukture, omejile bodo prevoz, okrepile pregled vozil in dokumentov državljanov.
Dejal je še, da želijo z uvedbo izrednih razmer v državi ohraniti mir, da bi njeno gospodarstvo lahko delovalo naprej. Zagotovil je, da ukrep ne bo imel radikalnega vpliva na življenje ljudi.
Ukrajina je medtem začela tudi mobilizacijo rezervistov, starih med 18 in 60 let. Pozvali so jih, naj se javijo svojim enotam. Kot so še pojasnili v vojski, posamezniku, ki se na poziv ne bo odzval ter za to ne bo imel ustreznega razloga, grozi kazen.
Ukrajina ima okoli 200 tisoč rezervistov poleg 250-tisoččlanske redne vojske.
Predsednik Volodimir Zelenski pa je v torek izključil možnost splošne mobilizacije v državi.
13.25 V EU priprave na prihod beguncev iz Ukrajine
V evropskih državah, zlasti tistih, ki mejijo na Ukrajino, se pripravljajo na morebiten prihod beguncev iz te države zaradi ruske invazije. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson meni, da je EU dobro pripravljena.
"Že nekaj časa se pripravljamo na nevarne razmere v Ukrajini. Ne vemo, kaj bo naslednji korak ruskega predsednika Vladimirja Putina, vendar moramo biti pripravljeni, če se zgodi množični beg Ukrajincev v Evropo," je komisarka dejala za Euronews.
Johanssonova je to povedala v torek po srečanju z namestnikom poljskega notranjega ministra Bartoszem Grodeckim v Varšavi, ko je tudi menila, da je Poljska dovolj dobro pripravljena na prihod beguncev iz Ukrajine.
Komisarka ni želela podati ocene, koliko ljudi bi lahko v primeru obsežnejšega ruskega napada zbežalo iz Ukrajine. Je pa podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas konec tedna za časnik Welt menil, da bi lahko prišlo od 20 tisoč do več kot milijon beguncev iz Ukrajine.
12.38 Ovse: Na vzhodu Ukrajine skoraj dva tisoč kršitev prekinitve spopadov
Mednarodni opazovalci so na območju konflikta na vzhodu Ukrajine v enem dnevu zabeležili skoraj dva tisoč kršitev prekinitve spopadov, od tega več kot tisoč eksplozij, kaže v torek objavljeno poročilo misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
Posebej prizadeta je regija Lugansk, kjer so zabeležili 1.224 kršitev dogovora o prekinitvi spopadov, od tega 1.149 eksplozij.
V regiji Doneck so po podatkih Ovseja zabeležili 703 kršitve, od tega 332 eksplozij. Pri tem je opazovalcem uspelo pregledati uničene zgradbe v delu regije, ki je pod nadzorom ukrajinskih oblasti.
Na vzhodu Ukrajine se enote ukrajinske vojske, ki ima podporo Zahoda, in proruski separatisti medsebojno obtožujejo za stopnjevanje nasilja v zadnjih dneh.
11.30 Papež zaskrbljen zaradi dogajanja v Ukrajini
Papež Frančišek je danes izrazil zaskrbljenost zaradi vse bolj zaostrenih razmer v Ukrajini. Vpletene strani je pozval k zadržanosti, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Kljub diplomatskim prizadevanjem v zadnjih tednih se pojavljajo vse bolj skrb vzbujajoči scenariji," je dejal papež ob koncu tedenske splošne avdience. Ti po njegovih besedah ogrožajo "mir vseh".
"Vse vpletene strani prosim, naj se vzdržijo vseh dejanj, ki bi lahko povzročila še večje trpljenje prebivalstva," je dodal papež.
11.30 Kitajska obtožuje ZDA za naraščanje napetosti v ukrajinski krizi
Kitajska je danes obtožila ZDA, da v ukrajinski krizi prilivajo olja na ogenj oziroma da so odgovorne za naraščanje napetosti in ustvarjanje panike. Tako so menili v Pekingu, potem ko je Washington zaradi ruskega priznanja ukrajinskih separatističnih regij uvedel sankcije proti Rusiji in napovedal, da bo še naprej dobavljal orožje Ukrajini.
ZDA, ki še naprej prodajajo orožje Ukrajini, s sankcijami "povečujejo napetosti, ustvarjajo paniko in se celo poigravajo s časovnico vojne", je novinarjem povedala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Hua Chunying, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ključno vprašanje je, kakšno vlogo so imele ZDA pri sedanjih napetostih v Ukrajini, meni. "Če nekdo priliva olja na ogenj, medtem ko obtožuje druge, je nemoralen in neodgovoren," je dejala.
Kitajska je po njenih besedah vse strani pozvala k spoštovanju in upoštevanju legitimnih varnostnih skrbi druge strani ter k reševanju vprašanj s pogajanji in dialogom s ciljem skupne ohranitve regionalnega miru in stabilnosti.
Na vprašanje, ali bi lahko Kitajska uvedla sankcije proti Rusiji, pa je odgovorila, da je bil Peking vedno prepričan, da sankcije niso učinkovit način za reševanje težav.
10.42 London opozarja na veliko verjetnost obsežne ruske invazije na Ukrajino
Obstaja velika verjetnost, da bo ruski predsednik Vladimir Putin izvedel obsežno invazijo na Ukrajino in napadel tudi ukrajinsko prestolnico Kijev, je danes opozorila britanska zunanja ministrica Liz Truss.
V pogovoru za britanski BBC je izrazila izredno veliko zaskrbljenost zaradi "skorajšnje invazije na Ukrajino", ruski napad na Kijev pa označila kot "zelo realno možnost".
V oddaji na televiziji BBC je še poudarila, da je "Rusija obkrožila Ukrajino" in da bi zato lahko napad izvedla iz različnih smeri.
London in Washington sta zadnje tedne že večkrat navajala obveščevalne podatke, ki kažejo, da Moskva načrtuje napad na Ukrajino. Putin je tudi napovedal napotitev vojske oziroma "mirovnih sil" v separatistični ukrajinski regiji Doneck in Lugansk, a je ministrica za Sky News danes dejala, da še nimajo "popolnih dokazov, da se je to tudi zgodilo". Zdajšnje razmere je opisala kot dvoumne.
V primeru obsežne invazije je napovedala zaostritev sankcij proti Rusiji. V tem primeru bodo odprte vse možnosti, je opozorila.
8.21 Putin čestital ruski vojski
"Naša država je vedno odprta za neposreden in iskren dialog, za iskanje diplomatskih rešitev najzahtevnejših vprašanj," je dejal Putin v videonagovoru ob dnevu branitelja domovine, ki je v Rusiji državni praznik.
Hkrati je Putin znova poudaril skrajno mejo za Kremelj in sporočil, da "interesi Rusije in varnost naših državljanov za nas niso predmet pogajanj".
Putin je govoril, potem ko mu je zgornji dom parlamenta, Svet federacije, v torek soglasno odobril napotitev "mirovnikov" v dve separatistični ukrajinski regiji, ki ju Moskva priznava kot neodvisni, in morda tudi v druge dele Ukrajine.
Putin je v videonagovoru čestital ruskim vojakom in dejal, da je prepričan o "profesionalnosti" ruske vojske in o tem, da bodo branili nacionalne interese države.
Pohvalil je bojno pripravljenost ruske vojske in dejal, da bo država še naprej razvijala najsodobnejše orožje, poroča AFP.
"Še naprej bomo razvijali napredne oborožitvene sisteme, vključno s hipersoničnimi in tistimi, ki temeljijo na novih fizikalnih načelih, ter širili uporabo naprednih digitalnih tehnologij in elementov umetne inteligence," je dodal Putin.
8.18 Vse več držav uvaja sankcije proti Rusiji in ukrajinskim separatistom
Po ZDA, Evropski uniji in Veliki Britaniji so sankcije zaradi ruskega priznanja separatističnih samooklicanih ukrajinskih republik proti Rusiji uvedle oziroma napovedale tudi Kanada, Avstralija, Japonska in Nova Zelandija. Avstralija in Nova Zelandija sta na pogovor poklicali ruska veleposlanika in izrazili nasprotovanje ruskim potezam.
Avstralski premier Scott Morrison je ob tem dejal, da za zdaj ruskega veleposlanika ne bodo izgnali iz države, da pa se o tej možnosti pogovarja z voditelji drugih držav, poroča britanski BBC na svoji spletni strani.
Opozoril je tudi, da bi Rusija lahko polno invazijo na Ukrajino izvedla v "naslednjih 24 urah", ter ponovil stališče ZDA, da je napad na Ukrajino dejansko že začela.
7.38 Guterres: Moskva mora v celoti spoštovati ustanovno listino ZN
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes pozval Rusijo, naj v celoti spoštuje ustanovno listino ZN in obsodil rusko priznanje "neodvisnosti" dveh separatističnih ukrajinskih regij.
"Načela ustanovne listine ZN niso poljuben meni. Države članice so sprejele vsa načela in jih morajo tudi uporabljati," je Guterres povedal novinarjem.
Moskovsko priznanje neodvisnosti dveh regij na vzhodu Ukrajine je označil za kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"To je smrtni udarec za sporazume iz Minska, ki jih je potrdil Varnostni svet ZN," je dodal Gutteres, pri čemer se je skliceval na sporazume za mirno rešitev konflikta na vzhodu Ukrajine.
6.49 ZDA še niso sprejele najhujših sankcij, ki jih imajo na zalogi za Rusijo
Sankcije proti Rusiji zaradi priznanja ukrajinskih separatističnih pokrajin in začetka invazije na Ukrajino, ki jih je v torek napovedal ameriški predsednik Joe Biden, še niso tiste najhujše, ki jih imajo ZDA z evropskimi zavezniki na zalogi, in se bodo stopnjevale v skladu s stopnjevanjem ruskih ukrepov proti Ukrajini. Biden je zvečer sporočil, se bodo ZDA pridružile Nemčiji in uvedle sankcije proti upravljavski družbi ruskega plinovoda Severni tok 2.
Neimenovani visoki predstavnik ameriške vlade je v torek novinarjem povedal, da so zaustavili projekt plinovoda Severni tok 2, kar je 11 milijard dolarjev vredna naložba, pri čemer ne gre le za denar, ampak tudi za večjo energetsko neodvisnost Evrope od Rusije.
Iz ameriškega in evropskega finančnega sistema so povsem blokirali peto največje rusko finančno podjetje VEB (Vnešekonombank), ki je vir financiranja za Kremelj in ima 50 milijard dolarjev premoženja, ter banko Promsvijazbank s 35 milijardami dolarjev premoženja, ki financira rusko vojsko.
Predstavnik vlade je zagotovil, da so pripravljeni na enak ukrep tudi za druge ruske banke, med njimi banki Sberbank in VTB, ki imata skupaj 750 milijard dolarjev premoženja.
6.49 Rusko centralno banko odrezali od financiranja
Rusko centralno banko in suverene sklade so odrezali od financiranja v ZDA in Evropi. Kremelj tam ne more trgovati več s svojim dolgom oziroma zbirati denarja.
Uvedli so še sankcije proti direktorju ruske varnostne službe FSB Aleksandru Bortnikovu in njegovemu sinu Davidu ter namestniku šefa Putinovega kabineta Sergeju Kirijenku in njegovemu sinu Vladimirju ter direktorju Promsvijazbanka Petru Fradkovu.
"Ti ljudje so imeli neposredne koristi od povezav s Kremljem in je prav, da delijo tudi bolečino," je dejal predstavnik vlade ZDA. Ukrep velja tudi kot opozorilo drugim oligarhom in družinskim članom, da jih čaka podobna usoda.
Izključitev Rusije iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema SWIFT ni bila v prvem svežnju, ampak je še vedno na mizi. Ta ukrep bi bil zelo boleč, saj bi Rusijo praktično odrezali od mednarodnih dobičkov pri prodaji nafte in plina, kar je 40 odstotkov prihodkov države.
O tem ukrepu so ZDA razmišljale leta 2014, ko je Rusija zasedla Krim, vendar je pri tem zagrozila, da bi to vzela kot napoved vojne. ZDA je do zdaj iz omenjenega sistema uspelo izključiti Iran.
6.29 Blinken odpovedal srečanje z Lavrovom
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je na skupni novinarski konferenci s kolegom iz Ukrajine Dmitrom Kulebo dejal, da je za četrtek napovedano srečanje z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Ženevi odpovedano zaradi ruske agresije na Ukrajino.
Kuleba je na novinarski konferenci pozdravil uvedbo sankcij proti Rusiji in dejal, da so obsodbe pomembne, vendar pa te dni bolj štejejo dejanja. Menil je, da lahko ameriška strategija postopnega uvajanja sankcij deluje, če se bo vztrajno nadaljevala.
Bela hiša je sporočila, da je Biden ponovno potrdil zavezo ZDA ukrajinski suverenosti in ozemeljski celovitosti ter seznanil Kulebo z ameriškim odgovorom na ruska dejanja. Biden je zagotovil, da se bo ameriška varnostna in makroekonomska podpora Ukrajini nadaljevala. Že samo dejstvo, da je predsednik ZDA v Beli hiši sprejel zunanjega ministra neke države, samo po sebi pove veliko.
122