Aretirali slavnega El Chapa, vodjo najmočnejšega mamilarskega kartela

Prijeli so ga v stanovanju bloka skupaj z neimenovano žensko in ob sodelovanju ameriških oblasti.

Guzman je odraščal v revščini in se pridružil kartelu Guadalajara. Ko je ta razpadel, je leta 1980 ustanovil kartel Sinaloa, ki nosi ime po zvezni državi Mehike. Prvič so ga aretirali leta 1993, vendar je operacije vodil iz zapora, iz katerega je leta 2001 pobegnil skrit v avtomobilu z umazanim perilom.

Med najvplivnejšimi ljudmi na svetu Od takrat je njegova legenda rasla, skupaj z lovkami kartela, ki se je razširil po svetu od Evrope do Avstralije. Revija Forbes je Guzmana lani uvrstila med najvplivnejše ljudi na svetu in njegovo osebno premoženje ocenila na milijardo dolarjev. ZDA so za njim razpisale sedem milijonov dolarjev nagrade in ga uvrstile na lestvico najbolj iskanih zločincev FBI.

V ZDA so različna sodišča proti njemu vložila obtožnice zaradi trgovine z mamili, umorov in drugih zločinov, v Chicagu pa si je kot prvi po legendarnem Al Caponeju prislužil naziv javni sovražnik številka ena. Njegov kartel je postal največji dobavitelj kokaina na trg ZDA, kamor je izvažal tudi druge droge. Pravosodni minister ZDA Eric Holder je Guzmanovo aretacijo označil za veliko zmago mehiškega in ameriškega naroda.

Sklepna operacija za aretacijo Guzmana je trajala štiri dni Obroč okrog Guzmana se je začel stiskati v zadnjih mesecih. Večkrat so bili tik pred tem, da ga ujamejo v prestolnici Sinaloe Culiacanu, vendar mu je uspelo pobegniti s pomočjo omrežja podzemnih predorov. V zadnjih nekaj tednih so aretirali nekaj njegovih sodelavcev, novembra lani so v ZDA ujeli sina njegovega partnerja Zambade, pred kratkim pa na Nizozemskem enega vodilnih članov Sinaloe.

Sklepna operacija za aretacijo Guzmana je trajala štiri dni. Varnostne sile so izvajale racijo za racijo in dobivale dodatne informacije. Pomagali so tudi ameriško ministrstvo za domovinsko varnost, agenti Urada za boj proti mamilom (DEA) in zvezni šerifi.

Mesto Ciudad Juarez je po letu 2008 postalo najbolj krvavo na svetu Aretacija El Chapa pomeni pomembno prelomnico v mehiški vojni proti mamilarskih kartelom. Za številne je sicer precejšnje presenečenje, saj je veljalo, da je Guzman povezan s člani vlade nekdanjega konservativnega predsednika Mehike Felipeja Calderona. Ta je decembra leta 2006 sprožil krvavo vojno proti kartelom, v kateri je do zdaj umrlo že okrog 70 tisoč ljudi.

Calderonova vlada je obglavila številne druge konkurenčne mamilarske kartele, Guzmanov kartel Sinaloa pa ni imel podobnih težav. Calderon je v soboto svojemu nasledniku Enriqueju Peni Nietu čestital za velik uspeh. Ta je toliko večji, ker je bil Pena Nieto tarča kritik v Mehiki in tudi v ZDA, da vojno proti mamilom vodi z manj gorečnosti kot predhodnik.

Vojna proti mamilarskim kartelom je v Mehiki povzročila veliko gorja, kajti aretacije vodilnih članov enega kartela so pri konkurenci obudile željo, da razširi svoje območje vpliva. Vojne med karteli za prevlado so zahtevale več žrtev kot vojna med vlado in karteli. Mehiško obmejno mesto Ciudad Juarez je po letu 2008 postalo najbolj krvavo na svetu, celo bolj od Bagdada.