Antonis Samaras - dolgoletni politik pred novimi izzivi (biografija)

Kljub dolgoletnim izkušnjam se bo kot premier najverjetneje moral soočiti s številnimi novimi izzivi, ko bo skušal obubožano Grčijo obvarovati pred bankrotom.

Prihaja iz velike in premožne atenske družine 62-letni ekonomist Samaras prihaja iz velike in premožne atenske družine. Njegova prababica, pisateljica Penelope Delta, velja za ikono grškega domoljubja.

V mladosti se je izkazal s športnimi dosežki, med drugim je bil grški mladinski prvak v tenisu. Na ameriškem kolidžu Amherst je študiral gospodarske vede, študij pa je nadaljeval na Harvardu. Na Amherstu je bil nekaj časa sostanovalec Giorgosa Papandreuja, ki je kasneje postal vodja grških socialistov in grški premier ter bil njegov politični tekmec.

Pri 26. letih izvoljen za poslanca Leta 1977 se je vrnil v Grčijo in bil pri 26. letih izvoljen za poslanca. Leta 1989 je postal finančni minister, med letoma 1989 in 1990 ter med letoma 1990 in 1992 pa je bil zunanji minister.

V času, ko je vodil grško diplomacijo, se je Grčija v 90. letih prejšnjega stoletja zapletla v spor z Makedonijo glede imena, ki še danes ni rešen.

V 90. letih prejšnjega stoletja ni bil zadovoljen z usmeritvami Nove demokracije glede grško-makedonskega spora. Zato je skupaj z nekaterimi poslanci leta 1993 strmoglavil grško vlado in ustanovil stranko Politična pomlad, ki pa se ni izkazala kot uspešna in Samaras jo je leta 2004 ukinil.

"Kritiki mu očitajo, da ni karizmatičen" Nova demokracija je odpadnika znova sprejela v svoje vrste leta 2007, dve leti zatem pa je bil izvoljen za predsednika stranke. Je sedmi vodja grških konservativcev od ustanovitve stranke leta 1974.

Kritiki mu očitajo, da ni karizmatičen in da kljub dolgoletnim izkušnjam ne zna prepričati množic, v nasprotju z vodjo levičarske stranke Siriza Aleksisom Ciprasom, ki velja za odličnega govorca in taktika.

Je poročen in oče dveh otrok.

Znan kot trmast politik Samaras je znan kot trmast politik, ki se ne ukloni zlahka. Vendar ga na premierskem stolčku čakajo številni izzivi, ki bodo od njega verjetno zahtevali tudi kompromise.

Grčija namreč vse bolj tone pod bremenom hude finančne in gospodarske krize, med prebivalci pa raste strah pred prihodnostjo. Prihodki države so alarmantno nizki. Recesija traja že pet let, domača podjetja propadajo, tuja odhajajo. Brezposelnost presega 20 odstotkov. Zdravstveni sistem je tik pred sesutjem, izplačevanje pokojnin in plač javnih uslužbencev naj bi bilo zagotovljeno le še do sredine julija. Ljudje množično dvigujejo prihranke iz bank.

V zameno za mednarodno pomoč - Grčija samo državam evrskega območja dolguje že 313 milijard evrov, do leta 2014 pa naj bi v okviru drugega programa pomoči prejela vsaj še 70 milijard evrov - so morali Grki v zadnjih dveh letih sprejeti boleče varčevalne ukrepe in strukturne reforme, ki po mnenju mnogih uničujejo življenja ljudi in dušijo gospodarstvo.

Samaras zagovarja pot mednarodne pomoči, a se zavzema za omilitev pogojev zanjo.