Abe in Putin za obnovitev pogovorov o spornih Kurilskih otokih

Abejev tokratni obisk v Moskvi velja za zelo pomembnega, saj gre za prvi uraden obisk japonskega premiera v Rusiji v zadnjem desetletju. Državi želita očitno odpreti novo poglavje v odnosih. Abe si je prav izboljšanje vezi z Rusijo zadal za eno od prioritet svojega vodenja vlade.

Izrazila odločenost, da se razhajanja glede otokov rešijo Kot izhaja iz skupne izjave, ki so jo po srečanju objavili v Kremlju, sta se japonski gost in ruski predsednik strinjala, da ni normalno, da mirovna pogodba 67 let po koncu druge svetovne vojne še ni podpisana. Izrazila sta tudi odločenost, da se "obstoječa razhajanja" glede otokov rešijo s pogovori.

Svojima zunanjima ministroma bosta sedaj naročila, naj pospešita pogovore o "razvoju obojestransko sprejemljivih možnosti" za rešitev, nato pa jima bosta ministra predstavila predloge. Ob tem pa voditelja nista niti nakazala, v kakšno smer bi utegnila iti rešitev spora. Abe je dogovor o obnovi in pospešitvi pogovorov na novinarski konferenci s Putinom označil kot "krasen rezultat" srečanja.

Rešitve še ni na vidiku Putin je opozoril, da "to ne pomeni, da bomo vse rešili jutri", potem ko državama problema ni uspelo rešiti skoraj sedem desetletij. "Mi nismo ustvarili tega problema, podedovali smo ga iz preteklosti," je še opozoril. A kot je dodal, "bomo vsaj nadaljevali z delom na tem kompleksnem vprašanju, ki je za obe strani zelo pomembno".

Rusija in Japonska sta v sporu glede štirih otokov, ki so najsevernejši del otočja, imenovanega po rusko Kurilski otoki, po japonsko pa Severna ozemlja. Ležijo severovzhodno od japonskega otoka Hokaido in južno od ruske Kamčatke. Gospodarsko so zanimivi zaradi nahajališč redkih kovin in ribolovnih območij.

Kurilski otoki pod nadzorom Rusije Vse od druge svetovne vojne so pod nadzorom Rusije, a lasti si jih tudi Japonska. Zdajšnji ruski premier Dmitrij Medvedjev je dvakrat obiskal sporne otoke – prvič novembra 2010, ko je bil še na položaju predsednika države – in razjezil politični vrh v Tokiu.

Abeja je sicer v Rusiji spremljala tudi močna, 120-članska gospodarska delegacija – največja tovrstna delegacija do zdaj, ki je v Rusijo prišla s kakšnim japonskim premierjem. Japonska si želi predvsem povečati svoj uvoz ruskih energetskih virov, še posebej po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima, ki ji je sledila odločitev za večjo diverzifikacijo energetskih virov in zmanjšanje odvisnosti od jedrske energije. Rusija je med zunanjetrgovinskimi partnericami Japonske trenutno šele na 15. mestu.