Sreda, 1. 3. 2017, 13.17
7 let, 1 mesec
Pet scenarijev prihodnosti Evropske unije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,53
1
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v Bruslju predlagal pet scenarijev za razvoj EU do leta 2025 – od nadaljevanja sedanjega stanja do popolnoma federalistične EU. Njegovi predlogi v obliki Bele knjige.
Osrednje politično sporočilo ob predstavitvi scenarijev za reformo unije se glasi, da EU po odločitvi Britancev za izstop ne bo trošila političnega kapitala za ločitev. To prepušča ločitvenim odvetnikom, da uredijo postopek na tehnični ravni, sama se bo osredotočila na svojo prihodnost v sestavi 27 članic.
Kaj je predlagal Juncker
1. Prvi scenarij predvideva dogovor nacionalnih držav o poglobitvi enotnega trga, skupno zunanjo politiko in določen obseg skupnih vojaških zmogljivosti, pri tem pa bi nekatere ključne odgovornosti, kot je nadzor meja, ostale v pristojnosti posameznih držav.
2. Drugi scenarij sloni predvsem na krepitvi enotnega trga. Evropska komisija nad tem scenarijem ni najbolj navdušena, saj meni, da bi evroobmočje v primeru morebitne nove finančne krize postalo bolj ranljivo. Po mnenju komisije bi poudarek zgolj na skupnem trgu tudi omejil možnosti za skupno delovanje držav, kar bi lahko povečalo razkorak med pričakovanji in resničnimi zmožnostmi unije.
3. Po tretjem scenariju bi se države prostovoljno povezovale na različnih področjih, kot so zunanja in notranja varnost, socialna in davčna politika. Pravzaprav gre pri tem predlogu za EU več hitrosti.
4. Pod to točko bi EU skrčila število področij delovanja, a bi se izbranim posvečala bolj poglobljeno. Med prioritetami so predvidene predvsem popolnitev evropske obalne in mejne straže ter ustanovitev Evropske obrambne unije.
5. Zadnji scenarij predvideva še tesnejše povezovanje držav EU na vseh področjih. Z drugimi besedami, nastala bi federalna ureditev EU, pri čemer bi se lahko unija neposredno financirala tudi s pobiranjem davkov.
Junckerjevi predlogi nosijo tudi velik slovenski pečat, poudarjajo v komisiji. Slovenski prispevek se na primer kaže v poudarjanju pomena enake obravnave vseh članic in tega, da si je treba prizadevati za bolj enakomerno porazdelitev koristi globalizacije med prebivalstvom unije. Slovenija bo tudi država, kjer bo Juncker sprožil razpravo o predlaganem procesu.
V Evropskem parlamentu kritike Junckerjevih petih scenarijev
V najmočnejši politični skupini Evropskega parlamenta, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), Junckerjevi politični družini, so predsednika komisija pričakovano podprli. Nakazali so tudi verjetni rezultat procesa razprave o paleti petih možnosti - da bo na koncu obveljal šesti scenarij, ki bo mešanica vseh petih, saj se ti med seboj ne izključujejo.
A vsi se z Junckerjevimi "petimi odtenki", kot so nekateri že poimenovali scenarije po analogiji na svetovno uspešnico Petdeset odtenkov sive, ne strinjajo. Druga največja politična skupina, evropski socialdemokrati (S&D), so razočarani, saj so v časih izzivov brez primere pričakovali jasen načrt za utrditev unije v tej najhujši nevihti, je poudaril njihov vodja Gianni Pittella.
V zmerno evroskeptični skupini Evropskih reformistov in konservativcev (ECR) podpirajo četrti scenarij, ki predvideva omejitev delovanja EU na nekatera področja. Opozarjajo, da je napočil čas za opustitev neuresničljivih želja. Opozarjajo tudi, da je danes težko reči, kaj bo razumno čez deset let.
Vodja evropskih liberalcev (Alde), bivši belgijski premier in zagrizen federalist Guy Verhofstadt je menil, da lahko prve tri scenarije takoj pozabimo, saj sta smiselna le četrti in peti. Izpostavil je dejstvo, da Evropa določenih rešitev ne more najti preprosto zato, ker nima zmogljivosti za to. Glavni izziv bo po njegovih besedah zdaj prepričati voditelje k potrebnemu preskoku.
V združeni evropski levici pozivajo k povsem novemu scenariju na podlagi pristopa od spodaj navzgor. Želijo novo Evropo demokracije in pravic žensk ter poudarjajo, da je treba začeti tako, da se posvetuje z ljudmi.
Ayrault in Gabriel: EU je več kot le enotni trg
Zunanja ministra Francije in Nemčije, Jean-Marc Ayrault in Sigmar Gabriel, sta poudarila, da je EU več kot le enotni trg. V skupni izjavi po objavi bele knjige o prihodnosti EU sta opozorila, da je treba v EU najti boljše načine, kako ravnati z različnimi ambicijami članic, da se zagotovi bolj učinkovito izpolnjevanje pričakovanj državljanov.
1