ZUJIK: Demonizacija ustvarjalcev in privatizacija kulture?

Novi osnutek predloga Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo po mnenju kulturne stroke bistveno slabša položaj ustvarjalcev, podeljuje večjo moč direktorjem ustanov in posredno politiki.

1 / 5

Foto: Matjaž Tavčar

2 / 5

Foto: Matjaž Tavčar

3 / 5

Foto: Matjaž Tavčar

4 / 5

Foto: Matjaž Tavčar

5 / 5

Foto: Matjaž Tavčar

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) je januarja objavilo osnutek sprememb obsežnega zakona na področju kulture, katerega namen naj bi bil predvsem v posodobitvi javnega sektorja na področju kulture. Javnost ima do 8. marca čas sporočiti svoje odzive, zato so se danes v Kinu Šiška na osnutek odzvali predstavniki s področja kulture, nevladnih organizacij in javnega sektorja.

Kot je poudaril Simon Kardum, direktor Kina Šiška, soorganizatorja današnje tiskovne konference, ki jo je povezovala Jedrt Jež Furlan, novi Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) v dobrih 85 odstotkih besedila ponavlja člene iz osnutka, ki ga je v medresorsko obravnavo leta 2011 poslala že takratna ministrica za kulturo Majda Širca. Čeprav gre torej bolj ali manj za dopolnjen, nekaj let star dokument, pa so v njem današnji govorniki opazili kar nekaj posodobitev, ki so po njihovem mnenju nesprejemljive.

Dve slabi oceni dovolj za razrešitev direktorja zavoda Kardum tako opozarja na poskus centralizacije vpliva in nadzora nad financiranjem in imenovanjem direktorjev javnih zavodov ter na razširitev krivdnih razlogov, na podlagi katerih je lahko razrešen direktor javnega zavoda. Osnutek predloga namreč uvaja dve zaporedni slabi oceni strokovne komisije, ki v zakonu ni natančno opredeljena, kot zadosten razlog za krivdno razrešitev.

Bomo namesto kulturnikov dobili "kulturnjake"? Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, je opozoril, da izraz posodobitev ali modernizacija danes pogosto kaže na nevtralizacijo jezika, ko gre v resnici za slabšanje položaja, v tem primeru ustvarjalcev. Ti so po njegovem mnenju po predlogu ZUJIK-a postavljeni v bistveno slabši položaj, saj jim ZUJIK zagotavlja manj pravic, kot jih zagotavlja slovenska delovna zakonodaja, v kateri se že tako ali tako klestijo pravice. Štrukelj je zato kulturnike poimenoval "kulturnjaki". To je podzvrst, ki si po mnenju predlagateljev očitno zasluži bistveno manj pravic kot drugi.

Posojanje, premeščanje in avdicije vsakih pet let Štrukelj tako opozarja na nekatera določila, ki bodo bistveno poslabšala položaj ustvarjalcev, na primer nižanje plače zaposlenim, tudi do 20 odstotkov, če ti niso polno zasedeni, posojanje zaposlenih drugim ustanovam, če so ti v matični ustanovi premalo zasedeni, kar je po njegovem mnenju absolutno v nasprotju z delovnopravno zakonodajo. ZUJIK pravnikom uvaja neznan pojem posebne zaposlitvene pogodbe in preverjanje strokovne sposobnosti zaposlenih na vsakih pet let, kar imenujejo tudi avdicija.

Omogočanje hegemonije politike na področju kulture Novi predlog prav tako ukinja strokovne svete zavodov in zmanjšuje število predstavnikov zaposlenih v svetih zavoda. Tudi status sveta zavoda je spremenjen, saj se mu odvzema upraviteljska funkcija in namenja nadzorna, je povedal Uroš Grilc, vodja oddelka za kulturo na Mestni občini Ljubljana.

Miran Zupanič, dekan AGRFT-ja, režiser in član Nacionalnega sveta za kulturo, je predlog opisal kot presunljivo samoizpoved ljudi, ki kulturo dojemajo kot polje svoje dominacije. Sam meni, da novi osnutek omogoča politiki hegemonijo tudi na lokalnih ravneh, saj v nekaterih členih večinskim financerjem (ki so lahko država, občina …) podeljuje zavezujoče mnenje k imenovanju direktorja zavoda, nato pa direktorju podeljuje bistveno večjo moč znotraj ustanove.

Po njegovem mnenju je prepričanje kulturnikov, da bo leva vlada bolj zaščitila kulturniško sceno, iluzija, kar kaže tudi novi predlog ZUJIK-a, ki je bil v veliki meri napisan še pod prejšnjo vlado. Uroš Grilc se sicer upira predstavi, da gre za "stara jajca", kot se je glasilo geslo na zaslonu v ozadju. Sam meni, da tako slabega dokumenta kulturni resor pri nas še ni dal od sebe. Čeprav je dokument v 85 odstotkih enak prejšnji različici, je nova dikcija tako radikalna, da težko govorimo o malenkostnih spremembah.

Uvedba konkurenčne prepovedi za redno zaposlene Grilc je opozoril na vpeljavo nove instance nadzora nad vodenjem zavoda, ki bo prihajala z ministrstva, pa tudi na uvajanje kazni za tiste direktorje, katerih zavodi ne bodo poslovali z dobičkom. Meni tudi, da novi ZUJIK postavlja kvantiteto pred kvaliteto, saj uvaja absolutno konkurenčno prepoved za vse redno zaposlene, ki bi po novem v drugih kulturnih ustanovah lahko ustvarjali samo na račun matične ustanove. Težnjo po privatizaciji zaznava v določbi, da se uvede možnost podeljevanja koncesij za upravljanje javne infrastrukture in izvajanje javnih kulturnih programov.

O samozaposlenih in nevladnih organizacijah pa skoraj nič Andrej Srakar iz Asociacije, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, je za konec imel nekoliko težjo nalogo od svojih predhodnikov, saj je moral komentirati stvari, ki jih v novem osnutku predloga ni. ZUJIK se namreč ne ukvarja z nevladnimi organizacijami in le v nekaj delih ureja status samozaposlenih, vendar Srakar opozarja, da osnovni cilj možnosti samozaposlovanja ne sme biti socialni korektiv, temveč izenačevanje pogojev dela samozaposlenih s pogoji dela zaposlenih v javnih zavodih. Zato pozdravlja uvedbo tarifnega sistema, a meni, da bi zakon moral določiti, da bo tarifni sistem veljal tudi znotraj javnih zavodov.

Današnji govorniki so sicer kljub verjetnosti, da bo trenutni vladi kmalu izglasovana nezaupnica, poudarili, da se utegne takšen osnutek predloga vrniti in priti tudi v parlamentarno obravnavo, čeprav zato še zdaleč ni zrel, ne glede na usmerjenost nove vlade, saj uslužbenci na ministrstvih večinoma ostajajo isti.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano