Sobota, 24. 11. 2018, 15.23
5 let, 5 mesecev
"Življenje v Ljubljani je podobno življenju na vasi v Koreji"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,46
10
"Stare hiše v središču mesta so se mi zdele enake kot hiše iz prizorov v filmu o Harryju Potterju," pravi Hwani. Zdaj se je na Ljubljano že povsem navadil, počuti se zelo domače.
Dukhwan Kim je šestindvajsetletni Korejec, ki ga je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Iz dežele, kjer ga je šef klical tudi ob štirih zjutraj, je prišel v Ljubljano, ki mu je zaradi arhitekture dala občutek, da je vstopil v film o Harryju Potterju. In čeprav sam ne govori slovensko, meni, da bo Slovenija za njegovo šestmesečno deklico odlično okolje za odraščanje. "Tako čisto mesto in sproščeni ljudje, ko vsaj še hrana ne bi bila tako slana, birokracija pa tako počasna," pravi Hwani, kot ga kličejo prijatelji.
Hwani prihaja iz korejskega mesta Seul, kjer je študiral glasbo, a je to karierno pot kmalu opustil. Že pri sedemnajstih letih se je namreč profesionalno začel ukvarjati z nepremičninami. Februarja 2017 pa se je njegovo precej delovno življenje dokaj hitro spremenilo. Takrat je namreč spoznal svoje dekle.
Slovenka Manca Černoša se je v Korejo za eno leto odpravila na študijsko izmenjavo. Že od nekdaj jo je zanimala Azija, sprva Japonska, nato pa jo je prevzela Koreja. Ker je študijske obveznosti v korejskem mestu Seul dokaj zgodaj končala, si je našla službo v eni od večernih šol, imenovanih Hagwon, kjer je učila angleščino.
Po delu gredo Korejci ponavadi še na pijačo, le da si v nasprotju z našim pivom privoščijo žgano alkoholno pijačo soju. In tako sta se nekega usodnega večera tudi spoznala v enem izmed korejskih lokalov.
Mednarodni pari v Koreji niso pogosti
V Koreji so zelo odprti do tujcev, vendar predvsem starejši ne podpirajo porok s tujci. "Nekako gre za princip, da se maže korejska kri," razlaga Hwani. "Če v Koreji vidiš rasno mešan par, si ljudje hitro mislijo, da si zelo bogat. Mislijo si, da gotovo veliko potuješ in imaš veliko denarja," pravi.
"Sicer pa takšni pari niso preveč pogosti, prav zato, ker starejši ljudje tega ne podpirajo. Mnenje staršev je Korejcem zelo pomembno," pravi Hwani.
V Koreji so zelo odprti do tujcev, vendar predvsem starejši ne podpirajo porok s tujci.
Pol leta po tem, ko sta se spoznala, sta se preselila v skupno stanovanje v Koreji, kmalu za tem pa je Manca zanosila. V šestem mesecu nosečnosti sta se odločila, da bo za otroka, zdaj šestmesečno deklico, bolje, če bo odraščal v Sloveniji.
Zanj je bil to ne le prvi obisk Slovenije, ampak tudi prvi obisk Evrope. Po Mančinem pripovedovanju o Sloveniji jo je tudi sam raziskal na internetu in se odločil, da bi svoje življenje rad nadaljeval tu.
"Evropa se mi je zdela zelo zanimiva, že dolgo sem si jo želel obiskati," pravi Hwani, ki meni, da je življenje v Sloveniji tudi veliko bolj zdravo. "Že zaradi samega zraka in načina življenja je Slovenija veliko boljša država za ustvarjanje družine," je pojasnil.
"Ljubljana je bila videti kot prizor iz filma o Harryju Potterju"
Ko je prvič prišel v Ljubljano, se mu je zdelo, kot da bi prišel v film o Harryju Potterju. "Stare hiše v središču mesta so se mi zdele enake kot hiše v filmu o Harryju Potterju," pravi. Zdaj se je na Ljubljano že povsem navadil, počuti se zelo domače. "Ne poznam pa še preostale Slovenije, saj še nisva imela časa obiskati drugih krajev."
"Slovenci in Korejci si nismo tako različni, kot bi si človek mislil," meni Hwani. Pravi, da so v obeh državah bolj in manj prijazni ljudje, je pa opazil, da se v Ljubljani ljudje še vedno ozirajo za njim. "Malo moteče je, da veliko ljudi zre vame."
"Slovenije v Koreji večinoma ne poznajo. Če bi rekel Slovenija, verjetno sploh ne bi vedeli, da gre za državo," pravi Hwani.
Kljub temu se mu zdi, da Slovenci zelo dobro sprejemamo tujce. V spominu mu je ostal dogodek iz trgovine, ko je v roki držal veliko izdelkov. Mimo je prišla starejša gospa in mu ponudila vrečko. "To se mi je zdela zelo lepa gesta. Kaj takega se ti v Koreji ne bi zgodilo," je razložil.
"Prav tako ne morem verjeti, koliko ljudi me ustavi na cesti in me prosi za cigareto," je dodal. "Tudi kaj takega se ti v Koreji ne bi nikoli zgodilo. To se mi zdi zelo nevljudno. Drugače je, če sediš v lokalu in nekdo prijazno pristopi, ne pa da te ustavijo, medtem ko se nekam odpravljaš," je opisal kulturno razliko.
"Življenje v Ljubljani je podobno življenju na vasi v Koreji"
V Koreji je način življenja precej drugačen kot v Sloveniji. "Tam so vsi ves čas zelo zaposleni, vsi zelo hitijo, vedno se jim mudi na delo. Kot delavec si ves čas pod zelo velikim pritiskom," pojasnjuje Hwani. Meni, da je življenje v Sloveniji veliko bolj umirjeno, počasno, zlasti kar zadeva delo.
"V Sloveniji je vse veliko bolj čisto," še pravi. V Koreji je, na primer, pred blokom samo en koš za smeti, kar je premalo. "Kupi smeti se tako kar kopičijo. Tudi po cesti in povsod drugod. V Sloveniji tega ni," pravi.
Korejec se je na življenje v Sloveniji že povsem navadil. "Življenje v Ljubljani je podobno kot v Koreji nekje na vasi," meni. Tudi tam je življenje, podobno kot v Sloveniji, bolj sproščeno.
"Življenje v Ljubljani je podobno življenju na vasi v Koreji"
"V Koreji se na vsakem vogalu nekaj dogaja"
"V Koreji se na vsakem vogalu nekaj dogaja," pravi Hwani. Imajo ogromno barov s karaokami, lokalov z arkadnimi igrami in različnih tematskih kavarn, kot so mačja kavarna, "selfi" kavarna, kavarna, kjer si sam izdelaš prstan. "Karkoli si zamisliš, tam imajo," pravita Manca in Hwani. "Tam je tudi skoraj vse odprto 24 ur na dan," dodaja Manca.
"Poleg tega ima tam vsako naselje svoje središče," razlaga Manca. "Če imamo pri nas samo središče Ljubljane, bi imeli v Koreji svoja središča še Bežigrad, Šiška in tako naprej," pravi.
"Ljubljana je tako veliko bolj temna, ker ni toliko reklamnih zaslonov, poleg tega pa tudi veliko bolj tiha," pravi Hwani. "Ampak glede na slovensko kulturo je razumljivo, da je zvečer in ponoči vse bolj tiho," pravi in pojasnjuje, da imajo v Koreji, ker delajo do zelo poznih večernih ur, čas za druženje šele ponoči.
"Šef me je poklical ob štirih zjutraj"
"V službi si lahko tudi ves dan," pravi Korejec in pojasnjuje, da od 12- do 15-urni delovniki niso nič nenavadnega. Čeprav zakonodaja predvideva osem delovnih ur, je praksa povsem drugačna. Nekaj običajnega je tudi, da te šef pokliče sredi noči.
"Šef me je ob štirih zjutraj poklical, da mu moram nujno poslati neke dokumente," se spomni Hwani, ki dodaja, da si, če dela ne opraviš, preprosto odpuščen.
"Tudi enega od prijateljev so neko soboto, medtem ko smo bili na zabavi, klicali iz službe. Ko smo ostali pili, je on sredi kluba delal," pojasnjuje. Tudi s tega vidika je slovenski način življenja veliko boljši, meni.
"Čeprav zakonodaja v Koreji predvideva osem delovnih ur, je praksa povsem drugačna," pravi Hwani.
"Čez dan na cesti sploh ne vidiš nobenih otrok"
V Koreji zelo velik pomen pripisujejo financam, razlaga Hwani. "Zelo pomembno je, da gredo otroci v dobro šolo, da bodo šli lahko na dobro fakulteto, da bodo dobili dobro službo in veliko zaslužili," pravi Hwani.
Veliko finančno breme je tudi izobrazba. Osnovna šola je, z izjemo zasebnih šol, sicer brezplačna, vendar sta plačljivi že obvezna srednja šola in fakulteta. "Leto šolanja povprečno stane pet tisoč evrov," pravi Hwani.
"Čez dan na cesti ne vidiš nobenih otrok," pravi Manca in pojasnjuje, da se vsi učijo. "Pouk imajo od osme ure zjutraj pa do druge ure popoldne, potem pa se odpravijo v večerne šole Hagwon. Ko pridejo domov, se učijo še doma," razlaga. To je tudi eden od razlogov, da sta se odločila za vzgojo hčerke v Sloveniji.
"Slovenščina se mi zdi zelo zapletena"
"Ko poslušam, se mi zdi slovenščina zelo težka, mislim, da je zelo zapleten jezik," pravi Hwani.
Hwani sicer ne govori slovensko, tudi angleščina mu ne gre najbolje. "Zaradi jezika mi je kar malo neprijetno, ampak se da kljub temu vse dogovoriti. Že iz same situacije lahko razbereš, kaj nekdo hoče. Sicer nekaj angleških besed znam, kar mi tudi pomaga pri sporazumevanju," pravi. Z nekaj občutka in pomočjo pantomime uspešno preživi dan v mestu, pojasnjuje.
V Koreji sta šolski sistem in način učenja bistveno drugačna kot pri nas. "V Koreji se na pamet naučijo skoraj ves slovar in to je to," pravi Manca.
"Na testih tako dobijo sto odstotkov, vendar v praksi ne znajo sestaviti niti ene povedi," še opaža in dodaja, da v Koreji zelo malo ljudi govori angleško.
Hwani slovensko še ne zna veliko, vendar kar precej razume. "Če se pogovarjam z očetom, točno ve, o čem sva govorila," je pojasnila Manca.
"Ko poslušam, se mi zdi slovenščina zelo težka, mislim, da je zelo zapleten jezik," pravi Hwani.
"Trenutno se sicer bolj osredotočam na učenje angleščine, ker jo tudi že nekaj znam," pravi. S hčerko se pogovarjata v obeh jezikih. Če je z njo sam ali pa so vsi skupaj, govorijo korejsko, Manca in njena družina pa s hčerko govorijo slovensko.
"Slovenska hrana je zelo slana"
"Kar resnično pogrešam, je korejska hrana," pravi Hwani, saj se mu slovenska zdi zelo slana. "V Sloveniji sem prvič jedel tako slanega piščanca," pravi in pojasnjuje, da v Koreji soli ne uporabljajo pogosto. Če jo, je uporabijo zelo malo. Hrano sicer 'posolijo' s sojino omako. Od slovenske hrane ima najraje juhe in enolončnice, saj se mu zdi, da niso tako zelo soljene.
"Kar resnično pogrešam, je korejska hrana," pravi Hwani.
Hwani pravi, da v Sloveniji sicer imamo korejsko restavracijo, vendar strežejo hrano, ki jo lahko pripravi tudi sam doma. "Kakšne sestavine hitro najdeš, za nekatere je treba obiskati azijsko trgovino, nekaterih sestavin pa v Sloveniji sploh ne prodajajo," dodaja.
"Nekatere sestavine v azijski trgovini so tudi izjemno drage. Če sestavina v Koreji stane en evro, v Sloveniji pa deset evrov, je ne bom kupil, saj se mi ne zdi vredno," pojasnjuje.
V Sloveniji še vedno išče zaposlitev
Čeprav je Hwani v Koreji delal kot zelo uspešen nepremičninski agent, v Sloveniji še vedno išče zaposlitev. Kar nekaj težav je imel s pridobivanjem vizuma, saj je nanj čakal skoraj eno leto.
"Kar zadeva birokracijo, je v Sloveniji res zelo počasna. Poleg tega ti različne ustanove dajo različne informacije. Eden reče, naj prinesem določene dokumente, drugi pa, da teh ne potrebujem in da naj prinesem druge. Zaradi tega je nastala cela zmeda," pravi Hwani.
Čeprav imata tako Koreja kot Slovenija svoje prednosti in slabosti, nameravata Hwani in Manca svoje skupno življenje nadaljevati v Sloveniji.
"V Koreji bi na primer veliko več zaslužil, a bi bil tudi zelo malo doma," pove Hwani. Zaposlitev bi rad našel v kakšni jezikovni šoli ali vrtcu, kjer se učijo korejsko.
10