Zgodba o neki urednici, ki je Petru S. iskala očeta

Dobnikar Šerugova je odgovorna urednica Dela postala maja 2010, potem ko je marca istega leta nadzorni svet družbe na predlog tedanjega predsednika uprave Dela Jurija Giacomellija razrešil dotedanjega odgovornega urednika Darijana Koširja. Ta je postal odgovorni urednik junija 2008, v obdobju, ko je škarje in platno glede Dela v rokah držal Boško Šrot, takratni prvi mož Pivovarne Laško, lastnice časnika. Košir je po razrešitvi postal vodja Urada vlade za komuniciranje (Ukom), v javnosti pa je postal znan zlasti pred lanskim referendumom o pokojninski reformi, ko je ugledal luč svet sporni propagandni videoposnetek Ukoma z razvpito Urško Čepin v glavni vlogi. Na uredniški vrh Dela se je Dobnikar Šerugova zavihtela z mesta urednice Nedela. Postala je odgovorna urednica časnika, ki je bil še pred leti za številne "osrednji slovenski časnik", v zadnjih letih pa mu je naklada strmo upadala. Za nameček so postali v javnosti vse glasnejši očitki o nekredibilnosti Dela in njegovi naklonjenosti tranzicijski levici. Dejstvo, da je Delo – tedaj še trdno v rokah Boška Šrota – pred volitvami leta 2008 skorajda uradno dalo podporo levi opoziciji pod vodstvom trojčka Pahor-Golobič-Kresal, je seveda te očitke o naklonjenosti levici le še okrepilo.

Očitki so postali še glasnejši ob aferi Patria, ko je novinar Dela Dejan Karba novembra 2009 objavil članek, v katerem je trdil, da je denar iz Patrie končal v stranki SDS. Pri tem se je Karba skliceval na navedbe finskega kriminalista v zadevi Patria, Kaja-Erika Björkqvista, ta pa je to takoj zanikal in zatrdil, da nimajo nobenih dokazov, da je denar iz Patrie končal v kateri koli stranki ali pri katerem koli članu stranke. Stranka SDS je zato proti Delu vložila tožbo – pravdni postopek še ni končan.

Letos pa je imela še večji odmev afera Stelzer. Napovedovala se je že 6. avgusta letos, ko je Karba v Delovih Ozadjih v prispevku z naslovom Zaklenjena rajska vrata zapisal: "Sicer pa se tudi za kardinala Franca Rodeta govori, da ima v Ljubljani živeče otroke." Šlo naj bi za čas v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Rode bil še kaplan na Celjskem. Kardinal Rode je poslal demanti, ki pa ga Delo ni objavilo.

Osemindvajsetega avgusta je Delo na naslovnici objavilo Karbov članek, češ da naj bi bil nemški državljan Peter S. (pozneje je revija Reporter razkrila, da je Peter S. Peter Stelzer, uslužbenec multinacionalke Würth) sin Franca Rodeta in da upa, da bo Rode privolil v test očetovstva. Kardinal je popoldne istega dne zagotovil, da je "kadarkoli, vsak trenutek" pripravljen na test. Stelzer, ki je po razkritju identitete izginil iz javnosti, je po nekaj dnevih negotovosti, ko se ni odzival na pozive Rodetove odvetnice Nine Zidar Klemenčič po testu, v začetku septembra v Münchnu na enem izmed inštitutov pustil svoj vzorec DNK. Na istem inštitutu so pozneje vzorec DNK odvzeli tudi Rodetu.

Drugega oktobra je na novinarski konferenci v Ljubljani kardinal Rode uradno sporočil, da je test očetovstva negativen, s čimer so potrjene njegove izjave, za katerimi je stal od izbruha afere – da pred več kot 40 leti ni prelomil duhovniškega celibata in da Peter Stelzer ni njegov sin. Dobnikar Šerugova je istega dne v pogovoru za Planet TV dejala, da so napovedane Rodetove tožbe proti Delu neprijetna stvar, vendar hkrati zatrdila, da so pred objavo prispevkov zadevo zelo dobro premislili. Razloga za odstop ni videla, zatrdila pa je, da ima novinar Karba še vedno njeno podporo, saj je po njenih besedah ravnal "profesionalno in vestno". K odstopu naj bi Dobnikar Šerugovo sicer po za Delo neprijetnem koncu afere Stelzer nagovarjal tudi predsednik uprave Pivovarne Laško, Dušan Zorko.

Med afero Stelzer pa se je usodno zamajal tudi stolček predsednika uprave Jurija Giacomellija. Nadzorniki Dela so ga namreč 12. septembra razrešili. Zorko je javno sicer trdil, da je edini razlog razširitev enočlanske v tričlansko upravo, neuradno pa naj bi bil razlog za razrešitev nezadovoljstvo lastnikov z vodenjem Dela. Še zlasti potem, ko je Giacomelli v Delo pripeljal Gorana Novkovića, nekdanjega direktorja brezplačnika Žurnal, medtem ko so se med zaposlenimi v Delovi stolpnici vse bolj širile napovedi o nižanju stroškov in odpuščanju novinarjev. Na razpis za novega predsednika uprave naj bi se sicer prijavili Darijan Košir, Branko Pavlin in Ladeja Godina Košir, trenutno šefica trženja Dela.

Odstop Šerugove je bil presenečenje samo za nepoznavalce. Večer pred odstopom naj bi jo član nadzornega sveta Dela obvestil, da jo bo naslednji dan ta organ razrešil, če ne bo prej sama odstopila. Prav zato naj bi Šerugova odstopila iz osebnih razlogov. V torek ob 14. uri je začasna predsednica uprave Marjeta Zevnik sklicala sestanek uredništva Dela, na katerem je novinarjem sporočila, da je Dobnikar Šerugova odstopila. V krajši razpravi naj bi nekateri Zevnikovo napadli, češ da gre za političen odstop in da bo zdaj naklada Dela še bolj upadla – naklada časnika je sicer začela upadati že s Koširjem in Janezom Markešem, pod Šerugovo pa se je to samo še nadaljevalo. Po neuradnih podatkih je samo afera Stelzer, zlasti njen razplet, povzročila za skoraj 3.000 izvodov odpovedi časopisa.

Za v. d. odgovornega urednika so po odstopu Dobnikar Šerugove imenovali odgovornega urednika Slovenskih novic Bojana Budjo, vendar najdlje do 31. marca prihodnje leto. Po imenovanju uprave družbe bo sprožen postopek za izbiro odgovornega urednika s polnim mandatom. Poleg odstopa odgovorne urednice pa je v javnosti odjeknila še ena novica, povezana z afero Stelzer ‒ odvetniška pisarna Zidar Klemenčič je v imenu kardinala Rodeta vložila zasebno tožbo proti novinarju Dela Karbi zaradi kaznivega dejanja opravljanja. Prav tako so vložili tudi civilno tožbo proti Karbi in časniku Delo z zahtevkom za opravičilo in skupno odškodnino v vrednosti 30.000 evrov.

Nad Delom pa se črni oblaki zgrinjajo tudi na lastniškem področju – Pivovarno Laško, ta že nekaj časa neuspešno prodaja Delo in Večer – naj bi vse bolj stiskala banka Hypo in zahtevala prodajo Dela. Kot so zapisale Finance, naj bi imela avstrijska banka dovolj obljub Pivovarne Laško o dezinvestiranju, zato zapadlega posojila 53 milijonov evrov, ki je zavarovano s 100-odstotnim deležem Dela, ne namerava več podaljšati oziroma je posojilo pripravljena podaljšati le za čas postopka prodaje.