Petek, 8. 9. 2017, 10.21
6 let, 6 mesecev
Tožil je ZZZS in uspel
"Želim se zdraviti v Sloveniji, kjer plačujem za zdravstvo" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,55
15
Z besedami v naslovu Krištof Zevnik pojasnjuje, zakaj se je zoperstavil Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki mu ni želel povrniti stroška puljenja modrostnega zoba pri zasebniku. Vložil je tožbo in uspel. Četudi ZZZS uspe s pritožbo, bo vztrajal na višjih inštancah, če bo treba, tudi na evropskem sodišču za človekove pravice, pravi.
Primer Krištofa Zevnika so razkrile Finance (povzetek članka smo objavili tukaj). Omenjeni je sicer zobozdravnik koncesionar, ponuja pa tudi zasebne samoplačniške storitve v ambulanti na Igu, a v tej zgodbi nastopa kot pacient in plačnik obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Leta 2015 je za puljenje modrostnega zoba zaradi dolgih čakalnih vrst v javnem zdravstvu obiskal zobozdravnika zasebnika in nato od ZZZS zahteval vračilo stroškov. Upravljavec zdravstvene blagajne je njegov zahtevek dvakrat zavrnil z obrazložitvijo, da zavod financira le storitve, nastale pri izvajalcih, s katerimi ima ZZZS pogodbo. Torej pri javnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih ali koncesionarjih. Zevnik je zoper ZZZS vložil tožbo, ki ji je sodišče zdaj pritrdilo.
Ni zapisano v zakonu
Sodišče je po poročanju Financ v pisni obrazložitvi zapisalo, da zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne vsebuje člena, ki bi financiranje omejeval le na primere, ko je izvajalec zdravstvene storitve pogodbenik ZZZS.
Omejitve, na katere se pri utemeljevanju razlikovanja med izvajalci sklicuje ZZZS, so določene v podzakonskem aktu (gre za Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja), kar je po mnenju sodišča sporno. "Sistem pravic in njihove omejitve lahko ureja le zakon, ki mora v temelju urediti način uveljavljanja pravic," je sodni senat zapisal v sodbi.
Zahteval vračilo, ker verjame, da je tako prav
Na ZZZS napovedujejo pritožbo.
Zakaj se je Zevnik odločil za zahtevek in nato kljub majhnemu znesku - gre za precej simboličnih 111 evrov - peljal ZZZS pred sodišče?
"Zdi se mi, da je tako prav. Vsak bo enkrat zbolel. Takrat se želim zdraviti v svoji državi, v kateri plačujem tudi zdravstveni prispevek," odgovarja sogovornik.
Primera se je lotil sam, ob pomoči prijateljev pravnikov, pravi. "V ozadju ni nobenih stricev, nobene barve. Ne pripadam nikomur. Pravno pomoč iščem pri svojih prijateljih. Zelo sem jim hvaležen za njihov trud."
Stroške zdravljenja na Hrvaškem dobiš nazaj, v Sloveniji ne
Zevnik je tudi sam zobozdravnik, ki nudi tako koncesijske kot tudi samoplačniške storitve, zato sistem dobro pozna. Moti ga predvsem to, da ZZZS povrne stroške tujih zasebnikov, naših pa ne. Ne razume, zakaj bi bil status zdravstvene ustanove - pa naj gre za javni zdravstveni dom ali bolnišnico, za koncesionarja ali pa za zasebnika - sploh pomemben.
"Ko zbolim, dobim povrnjene stroške zdravljenja, če se odpravim na Hrvaško. Če pa se zdravim v Sloveniji, pa teh stroškov ne dobim povrnjenih, razen v javnem zavodu ali pri koncesionarju," pravi. "Ne razumem, zakaj omejitev, če pa 70 kilometrov iz Ljubljane, za državno mejo, teh omejitev ni."
"Če ima Slovenec zavarovanje, naj mu bo omogočeno zdravljenje kjerkoli"
Če je bolnik ustrezno zavarovan, bi moral imeti pravico zdravstveno storitev poiskati pri vseh izvajalcih, kjer jo dobi v ustreznem času in v ustrezni kakovosti, je podpredsednik zdravniške zbornice Dean Klančič v pogovoru za Planet TV pritrdil stališču sodišča. "Če je nekaj mogoče v tujini, je logično in pravilno, da je to mogoče tudi pri nas."
Na vprašanje, ali lahko torej Slovenec, ki izbere zasebnika, zahteva povračilo stroškov od ZZZS, odgovarja, da bi po njegovem mnenju tak sistem odprl prostor, v katerem se zdravstvene storitve lahko pridobijo, in državljanom omogočil dostop do kapacitet, ki obstajajo, pa zakonodaja njihovega koriščenja ne dopušča.
Celotna izjava v spodnjem videu.
Denarja je dovolj, a preveč lukenj
"Na koncu ostaneta edino bolnik in zdravnik. In temu mora slediti zakonodaja in zavarovalništvo. Prostora za politiko v zdravstvu ni. Pri nas pa se zdi, da je ravno obratno," meni Zevnik.
Zevnik meni, da problem slovenskega zdravstva ni v pomanjkanju denarja v zdravstveni blagajni, temveč je težava na odhodkovni strani. "V Sloveniji očitno zdravstveni denar odteka pri vseh mogočih 'luknjah'," pravi.
Zgoraj omenjena evropska direktiva o prostem pretoku zdravstvenih storitev, ki omogoča zdravljenje in povračilo stroškov kjerkoli v EU, razen v Sloveniji, pa po njegovem mnenju dodatno vpliva na nekonkurenčnost našega zdravstvenega sistema.
Mladi zdravniki v vrsto, na zavod ali pa v tujino
Poleg bolnikov, ki zaradi takega sistema omejeno ponudbo zdravstvenih storitev v okviru javnega zdravja in posledično daljše čakalne dobe, Zevnik poudarja, da je sistem destimulativen za njegove mlade kolege v zdravstvenem cehu.
"Zaradi te neenakosti ne dobijo službe v Sloveniji. Vsako leto odide iz domovine iskat delo v EU več sto ljudi vrhunske zdravstvene izobrazbe. In se ne vrnejo. V Sloveniji pa lahko samo čakajo, v čakalni vrsti ali pa na zavodu za zaposlovanje," opozarja.
Šel bo do konca
ZZZS je po poročanju Financ že napovedal pritožbo. A Zevnik pravi, da bo tudi v primeru, da jim na višjem sodišču uspe, vztrajal in je pripravljen iti vse do evropskega sodišča za človekove pravice.
Na vprašanje, kaj svetuje Slovencem in ali jim priporoča, da v primeru poseganja po zasebnih zdravstvenih storitvah vlagajo zahtevke za vračilo stroškov na ZZZS, pa odgovarja, da naj preprosto odprejo oči ter presodijo, kaj je pošteno in prav.
15