Ponedeljek, 4. 11. 2019, 12.38
4 leta, 5 mesecev
Več kot 500 kazni zaradi arbitraže, ribiči kuvert ne štejejo več #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,83
4
Začetek arbitražnega sporazuma ima že dolgo brado. Na današnji dan praznuje deseto obletnico, vendar še zdaj ne opravlja svojega namena. Zaradi nespoštovanja Hrvaške glede meje na morju so slovenski ribiči dobili več kot 500 kazni. V dveh primerih so bili spoznani za nedolžne.
Od podpisa arbitražnega sporazuma je minilo deset let, v tem obdobju pa je sporazum imel več zapletov. Glavni, zaradi katerega Hrvaška ne spoštuje sporazuma, je njihov enostranski izstop zaradi prisluškovalne afere.
Največ težav nespoštovanje dogovora je na morju, v Piranskem zalivu. Arbitražno sodišče je razsodilo, da večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, ob tem pa je določilo 2,5 navtične milje širok stik z odprtim morjem. Slovenija je 30. decembra 2017 začela uresničevati arbitražno razsodbo, medtem ko je na drugi strani Hrvaška ne priznava.
Več kot 500 kazni
Rezultat tega so številne kazni slovenskim in hrvaškim ribičem za kršitve meje in nedovoljenega ribolova. Slovenski ribiči so tako v slabih dveh letih dobili že več kot 500 kazni, njihova zagrožena kazen pa znaša okrog pol milijona evrov.
"Za vse kazni so vložene pritožbe, postopki pa še potekajo na sodišču," je o primerih, ki tečejo na sodiščih v Umagu, Pazinu in Labinu, dejal odvetnik slovenskih ribičev Ivica Senjak.
O oprostilnih sodbah: Ni bilo dokazov o njihovi krivdi
Odločbe glede postopkov je za zdaj izdalo le sodišče v Umagu, za okrog 25 primerov. V vseh primerih pa slovenski ribiči niso bili spoznani za krive. Po besedah Senjaka so v dveh postopkih slovenske ribiče spoznali za nedolžne.
"Sodnik jim je izrekel oprostilne sodbe, ker ni bilo dokazov o njihovi krivdi," dodaja Senjak.
Nobena odločitev še ni postala pravnomočna, nanje pa so možne še pritožbe.
Država se je zavezala za pravno pomoč
Za pravno pomoč slovenskim ribičem se je sicer z zakonom o ribištvu zavezala država, ki slovenskim ribičem zagotavlja vso pravno pomoč, ob tem pa bo tudi krila vse stroške, ki bodo nastali v zvezi s temi postopki.
Na drugi strani hrvaške ribiče zastopa slovenski odvetnik Miha Kozinc, nekdanji predsednik slovenske odvetniške zbornice.
4