Petek, 20. 1. 2023, 16.03
1 leto, 3 mesece
Zdravstvene zavarovalnice podpirajo celovito zdravstveno reformo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,06
14
Premier Robert Golob je po sredinem koalicijskem vrhu za letošnjo prioriteto postavil reformo zdravstvenega sistema. Ta ne vključuje zahteve stranke Levica po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je zapisana v koalicijski pogodbi in je bila že večkrat izpostavljena. Na vrsto naj bi prišla šele leta 2025. A pred tem morajo najti način, kako zagotoviti 600 milijonov evrov. Kaj na to pravijo zdravstvene zavarovalnice?
Zavarovalnice Vzajemna, Triglav in Generali, ki v Sloveniji ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so doslej močno nasprotovale vsakokratnim poskusom politike, da dopolnilno zavarovanje ukine. Nazadnje pred tremi leti, ko so poslanci zavrnili ukinitev dopolnilnega zdravstvena sodelovanja. To je bilo usodno tudi za vlado Marjana Šarca, saj se je neslavno končalo sodelovanje med vlado in stranko Levica, ki je bila predlagateljica novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero bi zavarovanje ukinili.
Zavarovalnice zdaj pravijo, da ne nasprotujejo spremembam oziroma preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. A poudarjajo, da jih je treba obravnavati celovito in v luči zagotavljanja vzdržnosti financiranja zdravstvenega sistema. V Slovenskem zavarovalnem združenju zato pozdravljajo prizadevanja, da se čim prej izvede celovita zdravstvena reforma. Nedostopnost zdravstvenih storitev, dolge čakalne dobe in pomanjkljiva organiziranost so kompleksni izzivi, ki jih je treba nemudoma nasloviti z vidika vseh ustvarjalcev zdravstvenega sistema, so prepričani. Pričakujejo, da bo vlada v oblikovanje rešitev za boljše zdravstvo za vse vključila tudi vse ključne deležnike.
Zavarovalnice ves čas zagovarjale reformo, ki ne bo slonela le na ukinitvi zavarovanja
"Zavedamo se, da je del zdravstvene reforme v vsakem primeru reforma financiranja. Govorimo o preoblikovanju zavarovanja, saj se zavedamo tudi slabosti sistema. Absolutno podpiramo namero vlade, da se loti zdravstvene reforme. V zadnjih letih smo imeli primere, ko se je zdravstvena reforma začela pri ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zato smo temu nasprotovali. Zdaj pa vlada napoveduje, da bo najprej pregledala organizacijo zdravstvenega sistema, šele nato prešla na financiranje. Na to smo vedno opozarjali," pojasnjuje Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja.
Ostro zavrača očitke, da zavarovalnice spreminjajo stališča iz preteklosti, saj so ves čas zagovarjali reformo zdravstvenega sistema in hkrati opozarjali, da mora biti poseg v financiranje zadnji korak v reformi in ne prvi.
Da bi vse potrebe v prihodnosti pokrila javna zdravstvena blagajna, po napovedih Krumbergerjeve ni verjetno, zato vlogo zavarovalnic vidi tudi v prihodnje. Predvsem zaradi razpršitve virov financiranja – zdaj so ti viri naslonjeni izključno na plače, kar se je kot slabost pokazalo v času zadnje gospodarske krize, opozarja.
Glede dodatnih zdravstvenih zavarovanj, kot je na primer preskakovanje čakalnih vrst, Krumbergerjeva meni, da v idealnih razmerah po njih ne bi bilo povpraševanja. "Če bo država sposobna zagotoviti storitev specialista v razumnem roku, po teh zavarovanjih ne bo potrebe. Verjetno bi se najprej zmanjšal trg zasebne ponudbe, a te možnosti ne vidim. Treba je upoštevati tudi demografska gibanja, ko bodo zdravstveni stroški naraščali. Država mora zato nujno razmišljati o košarici pravic, ki jih bo krila v prihodnje," še sklene Krumbergerjeva.
14