Sreda, 4. 5. 2022, 10.08
2 leti
Zdravnik Samo Zver o boju s hudo boleznijo: Pred tem sem mislil, da sem nesmrten
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,99
12
Zdravnik Samo Zver je predan svojim pacientom. Marsikdaj se zgodi, da zaradi velika obsega dela v ordinaciji ni dovolj časa za obravnavo, zato pacientom z veseljem da številko svojega telefona, da ga lahko pokličejo.
Zdravnik in predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana Samo Zver se spopada z neozdravljivo Parkinsonovo boleznijo. Kot je povedal v intervjuju za tednik Družina, mu je bolezen prinesla tudi kaj dobrega in postala je njegov sopotnik: "Definitivno sem postal bolj ponižen. Pred desetimi leti sem mislil, da sem nesmrten, da lahko naredim vse, potem pa vidiš, da ni tako. Vsak v življenju dobi svojo lekcijo, ki je je najbolj potreben. Nič ni brez namena."
Samo Zver je zdravnik in profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani in prejemnik prestižne nagrade Državljan Evrope 2021, zdaj pa se spopada z neozdravljivo Parkinsonovo boleznijo. A to ga ni ustavilo. Še naprej pomaga ljudem, čeprav priznava, da ni enostavno.
Bolezen se lahko pojavi v različnih oblikah, Zver ima splošno obliko bolezni, kar pomeni, da se ta ne deduje. Kot je povedal v intervjuju za Družino, je pred diagnozo za bolezen že nekaj časa vedel, a si je zatiskal oči. Potem si je sam naredil preiskave in ugotovil, da gre za Parkinsonovo bolezen. Najbolj vesel je bil, ko je ugotovil, da gre za splošno obliko in da svojim trem otrokom ne bo dal bolezenske popotnice.
"Včasih sem veliko kolesaril, danes se komaj privlečem s Trnovega do Kliničnega centra"
Zver zase pravi, da je bil v mladosti precej jezikav, odrezav in predrzen. Šola ga ni nikoli zanimala, v osnovni šoli je bil sicer odličnjak, streznitev pa je doživel pozneje, v srednji šoli, ki jo je komaj izdelal. Na koncu četrtega letnika se je vseeno odločil za študij medicine, ki ga je uspešno končal leta 1993 v Ljubljani.
Pravi, da je bolezen postala njegov sopotnik in da mu je prinesla tudi kaj dobrega. "Pred desetimi leti sem mislil, da sem nesmrten, da lahko naredim vse, potem pa vidiš, da ni tako. Vsak v življenju dobi svojo lekcijo, ki je je najbolj potreben. Nič ni brez namena," je prepričan Zver.
Marsikaj v njegovem življenju se je zaradi bolezni tudi spremenilo. Bolezen vpliva na raven energije, večkrat je izčrpan, zaradi bolezni ni sposoben voziti avtomobila, jemlje zdravila, zaradi katerih postane zaspan. "Zaspim na dogodkih, ki me ne zanimajo. Zaspal sem recimo že na študentskem izpitu. Na koncu mi je vedno nerodno, ampak pod vplivom takšnih zdravil se to zgodi," je povedal Zver.
Parkinsonova bolezen vpliva tudi na pešanje mišične moči: "Včasih sem veliko kolesaril. Z lahkoto sem prekolesaril pot iz Ljubljane v Kranjsko Goro, čez Vršič na Mangart in nazaj v Bovec. Danes se s kolesom komaj privlečem s Trnovega do Kliničnega centra v Ljubljani, ker me neznosno bolijo mišice."
12