Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleksander Kolednik

Ponedeljek,
1. 8. 2016,
13.30

Osveženo pred

7 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 5,55

Natisni članek

Institut Jožef Stefan

Ponedeljek, 1. 8. 2016, 13.30

7 let, 8 mesecev

Zaradi naših znanstvenikov polivanje z vedrom ledene vode ni bilo zaman (video)

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 5,55

Mednarodna skupina raziskovalcev iz 15 držav, tudi iz Slovenije, je v članku, objavljenem v reviji Nature Genetics, opisala nov gen, ki povečuje tveganje za amiotrofično lateralno sklerozo. Vzrok za to hitro napredujočo in neozdravljivo bolezen je neznan, odkritje novega gena pa bo pomagalo osvetliti mehanizme, ki vodijo do njenega pojava.

ALS oz. bolezen motoričnega nevrona je hitro napredujoča smrtna nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene 1 od 400 ljudi. Vzrok za ALS še ni znan in zato tudi še ni učinkovitega zdravljenja. Bolniki z ALS so z množičnim financiranjem sprožili veliko akcijo Projekt MinE, da bi pomagali raziskovalcem odkriti genetske vzroke ALS.

Del denarja so zbrali tudi z akcijo Izziv z vedrom ledene vode

Raziskava, v katero je bilo vključenih 15.156 bolnikov z ALS in 26.224 zdravih oseb, je do zdaj največja študija celotnega genoma v zvezi z omenjeno boleznijo. Del sredstev so zbrali tudi z akcijo Izziv z vedrom ledene vode, s katero so pred dvema letoma po vsem svetu opozarjali na bolezen ALS ter zbirali denar za bolnike in raziskave, so sporočili z Inštituta Jožef Stefan.

Tudi slovenski bolniki in raziskovalci so prispevali k temu pomembnemu odkritju, saj so v študiji analizirali tudi genetski material slovenskih bolnikov, kot soavtorji študije pa so sodelovali:

- Boris Rogelj z Instituta Jožef Stefan,

- Metka Ravnik Glavač in Katarina Vrabec iz Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter

- Blaž Koritnik, Janez Zidar, Lea Leonardis in Leja Dolenc Grošelj iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

 

Ne spreglejte